Loading...

Jernej Šmid: Drsenje (2025)

petek, 4. december, 2026, ob 20.00
Kino Šiška, Katedrala
performans
Trajanje: 49 min.

Vstopnina: 10/12 EUR (vstopnina velja tudi za predstavo Nira)

Kaj se zgodi, če naša dejanja, utelešenja, vsakdanje okolje in predmete skušamo uvideti kot slovnico (kot stavke npr.) in jezik ali govor kot telo? Jernej Šmid s performansom Drsenje opravi svojevrsten semiološki queering z raztelešanjem jezika in jezikavostjo telesa ter domači javnosti zagotovi eno največjih porcij odrskega ludizma po obdobju domačih neoavantgard.

Sestop z ravni semiotičnih struktur na raven materialnega v performansu in plesu, območje akuzmatike pri vokalnih performansih ali v koreovokalnih delih, jezikovni ludizem v neoavantgardnih gledaliških delih šestdesetih in sedemdesetih let ‒ delo Jerneja Šmida se na svoj način uvršča v območje med materialnim in jezikovnim. Od predstave Pupilija, papa Pupilo in Pupilčki (1969), Potohodca (1971), Gledališča Pekarna, preko Silence Silence Silence (1996) Vita Tauferja do koreovokalnih predstav Irene Tomažin in debitantskega sola Leje Jurišič, če naštejemo samo nekatere, lahko v domačem prostoru očrtamo neko posebno serijo predstav, ki so s pomočjo glasu in ludizma izstopile iz svojega utrjenega proizvodnega umetniškega sistema. Njihovih skupnih in neobičajnih lastnosti teatrologija ni registrirala, smo pa na CoFestivalu iniciirali številko Maske z naslovom Glas plesa (gostujoča urednica dr. Jasmina Založnik). 

V svojem performansu (drsenje, lebdenje, odprtost in praznost so v strukturalni lingvistiki lastnosti znaka) proučuje »stabilnost ne-pomena skozi materialnost jezika /…/. Vzpostavlja začasni sistem, v katerem se red in naključje ne izključujeta, temveč drug drugega proizvajata in vzpostavljata nered.«Polje domišljije, ki se v Drsenju razprostre z razpadom običajnega semiotičnega sistema, vzpostavi lastno materialno sintakso. Zdi se, da ni naključna, vendar njenih lastnosti ne poznamo. Odvzame nam običajno gledalsko moč, ki jo ponavadi dobimo s kodiranimi oblikami jezika. S smislom, ki lahko iz tega nastane, se moramo spopasti ‒ nemočni.

Ustvarjalci in izvajalci: Jernej Kobi Šmid, Jovica Novković, Dan Sebastjan Zorko
Kostumografija: Zala Florjančič
Svetovanje: Saša Lončar
Dramaturgija: Ana Romih
Svetovanje za govor: Zala Julija Kavčič
Produkcija: KUD Qulenium
Koprodukcija: KD Qulenium in/and Pionirski dom – Center za kulturo mladih/Center for the Youth Culture

Organizacija: NDA Slovenija in Kino Šiška 

Pregled zasebnosti

To spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje vas, ko se vrnete na naše spletno mesto, in pomoč naši ekipi pri razumevanju, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in ​​uporabni.