Jan Rozman: (╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage (2023)
Sreda, 27. november, ob 19.00
predstava
Stara mestna elektrarna
Trajanje: 70 min.
ResNIČnost razmerja med digitalnim in telesnim ali celo snovnim, s katerimi se Jan Rozman ukvarja v svojem zadnjem skupinskem koreografskem delu, predstavlja enega najbolj svežih primerkov domačega sodobnega plesa v zadnjih letih.
V program CoFestivala smo ga prvič uvrstili leta 2019, ko je svojo koreografijo MEMEMEME (2019) predstavil na predfestivalskem dogodku. Njegovo koreografsko delo je močno zaznamovano s konceptom »predmetno naravnane ontologije« (object oriented ontology), ki zavrača prednost človeške eksistence nad predmetno, in nekakšnega koreografskega transrealizma, v katerem je dosegljivost stvarnosti s spremembo človeške percepcije ob virtualni in digitalni nadvladi drugačna kot v primerih umetniških realizmov preteklosti. Njegov ustvarjalni vir je zaznamovan z vprašanjem, kako posnemati stvarnost, kadar se ta obnaša kakor nadrealističen umetniški dozdevek. Njegov temeljni postopkovni obrat izhaja iz ustvarjalne priložnosti, da se senzorialne učinke digitalnega sveta napelje v mikrokozmos kinetičnega, plesnega ali celo somatskega dela ter se jih nato povnanji v novih kompozicijskih (ne)redih. Slednje deluje kot oblika koreografske osvoboditve, novi egalitarizem umetniških sredstev pa se ob navedenih predpostavkah razporeja takorekoč onstran antropocentrizma: zdi se, da med človeških telesom in ostalo materialnostjo ali virtualnostjo ni več modernih hierarhičnih razporeditev.
Ali kot pravi avtor: »Kot odgovor na okulocentrično organizacijo sveta hibridno odrsko delo lepljivim digitalnim podobam dodaja snovnost in jih procesira ¯\_( telesno )_/¯. Spaja gib, video, delo z objekti in zvok ter logiko interneta *z ironijo* prenaša v fizičen prostor. Odnos med telesom in podobami razpira virtualne prostore vmesnosti; /med organskim /imaginarnim in digitalnim /med memetičnimi smetmi /med atmosfero /afektom in občutkom //na stičišču izkušnje, privida, slutnje in dejstva. Med preteklostjo, mnogoterimi sedanjostmi in – ne navidezno, ampak oprijemljivo – > prihodnostjo.«
Umetniško vodstvo, režija in koreografija: Jan Rozman
Izvedba: Peter Frankl in Jan Rozman
Scenografija: Dan Pikalo
Video: Miha Možina
Glasba: Blaž Gracar
Grafično oblikovanje: Sara Bezovšek
Kostumografija: Kiss the Future
Oblikovanje svetlobe in tehnično vodstvo: Janko Oven
Dramaturgija: Maša Radi Buh
Asistenca režije in odrska asistenca: Bor Ravbar
Izvršna produkcija: Sabrina Železnik, Luka T. Zagoričnik
Tehnična pomoč: Luka Prinčič, Damjan Delak
Foto dokumentacija: Marijo Župan
Produkcija: Emanat
Koprodukcija: Cankarjev dom
Koprodukcijska rezidenca: O Espaço do Tempo (Portugalska), DUM – Društvo umetnikov (Ljubljana)
* V predstavi se uporablja stroboskop in umetna megla.
Organizacija: Kino Šiška in NDA Slovenija v sodelovanju z Zavodom Bunker