UVODNIK

CoFestival 2024, mednarodni festival sodobnega plesa, smo naslovili s stavkom novosadskega neoavantgardnega pesnika Vujice Rešina Tucića: »Mi smo bitja človeškega porekla.« Gre za artikulacijo neke razlike, določenega etičnega in ideološkega odmika, od katerega se pesnik distancira, saj ga v njegovem lastnem okolju spreminja v »obiskovalca«. Kuratorjem CoFestivala se je zdel Tucićev iskrivi preblisk dobro izhodišče za premislek o našem lastnem položaju v svetu, ki se spreminja v nekaj, čemur težko pripadamo, hkrati pa produktiven predlog za razmislek o sodobni plesni umetnosti, ki pred nas postavlja svetove izza telesnih zaslonov, telesa, ki delujejo onstran očitnega in od nas terjajo premislek o »bitjih«, v kakršna se spreminjamo ob stiku z več kot človeškim.

Umetnost sodobnega plesa je vznemirljiva prav zaradi tega, ker naš pogled usmerja v telesa, ki med sabo ali s samimi sabo počnejo reči onstran očitnega. Pojav mimikrije, ki telesa zliva z ozadjem, ima v ekologiji ali vsakdanjem življenju nalogo, da ali skrije pred pogledi in ublaži izpostavljenost ali pa zvedavega prežene proč z »napadom«, ga optično preobremeni. V sodobnem plesu se pretvori v nekaj drugega: odstrani optično površino ali taktično učinkuje tako, da je mogoče pogledati tudi onstran nje. To je ponavadi naša gledalska naloga. Če jo opravimo uspešno, telesa začnemo zaznavati s svojimi čuti, ki jih je treba vključiti v premišljevanje, če želimo, da so telesni pomeni pred našimi očmi učinkoviti. Tako v naših pogledih vzniknejo »bitja človeškega porekla«, ki imajo v primerjavi z izključno operativnostjo in funkcionalnostjo vsakdanjega življenja razširjeno zaznavo, postajajo nekaj drugega.

Letošnji CoFestival nas ponovno vabi k tovrstnim gledalskim opravilom. Nekaj kuratorskih interesov, ki smo jih začeli razvijati že v preteklih festivalskih izdajah, se dopolnjuje z novimi deli. Dela, ki koreografsko obravnavajo nemoč tvorjenja govorice, sta koreografiji Sylvaina Huca Subjekti (2018) in Sanje Nešković Peršin Trenutek pred tem (2024), pa tudi eksperimentalni film Tomaža Groma Ne misli, da bo kdaj mimo (2023) in izjemno koreovokalno delo Unearth (2022) Jefte van Dintherja. Deli Sonje Pregrad O (2024) in Jana Rozmana (╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage (2023) sta razviti iz koncepta »predmetno naravnane ontologije« in interesa za snovnost onstran antropomorfnega, nekega estetskega premika, s katerim se sodobni ples v zadnjem času podrobneje ukvarja in ki kuratorsko ekipo CoFestivala zaradi (eko)koreografske potencialnosti zelo zanima. Dokumentaristični koreografski deli Arkadija Zaidesa Nekropola (2019) in Piny z naslovom .G Rito (2023) gledalsko dejanje z nekakšno sodobno različico ritualnih oblik scenskih umetnosti pripeljeta do ekstremne izkušnje, enako Michael Turinsky, ki nas v Tveganih premikih popelje do meja razmerja med telesom, premiki in okolico.

Predstavili bomo tudi tri projekte, ki so jih umetniki v sodelovanju z inženirji in tehnologi razvili v okviru evropskega projekta MODINA (partner Kino Šiška), ki se ukvarja z razmerji med koreografijo in umetno inteligenco. Jorge Guevara in Naoto Hieda sta ustvarila SFDCANBAC++, Simona Deaconescu in Grigore Burloiu Kolektivno intonacijo, Chris Ziegler in Christine Bonansea pa delo z naslovom Yugen. Program bo pospremljen s seminarskim delom, ki bo zgodovinsko in metodološko uokviril uporabo tehnologije na področju sodobnega plesa.

Predfestivalski dogodki vključujejo premiero predstave V izvrstnem redu Mateje Bučar, ki jo bo naša cenjena sodelavka z domačo sodobnoplesno zasedbo predstavila v Cukrarni, otvoritev razstave Ples, odpor, (neiz)delovanje – vidiki plesa kot kulturnega, političnega in umetniškega dela v Jugoslaviji in potem, ki jo regijska sodobnoplesna mreža Nomad Dance Academy v okviru evropskega projekta (Non)Aligned Movements odpira v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, ter Odprti studio, ki ga dajemo med festivalom na razpolago za sodobnoplesno delo naši domači umetniški skupnosti kot opozorilo na perečo prostorsko problematiko. Svoji najnovejši monografiji pa nam bosta predstavili Jasmina Založnik in Alexandra Baybutt, ki se ukvarjata s praksami na področju plesa in izvedbenih umetnosti v obdobju socialistične Jugoslavije oziroma pozneje.

Ustvarjalci CoFestivala vam želimo obilo užitkov in dobrih plesnih izkušenj ob ogledih našega trinajstega festivalskega programa.

Ekipa CoFestivala