Loading...

Vabljeni na CoFestival 2023!

CoFestival 2023, mednarodni festival sodobnega plesa


UVODNIK

Program CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa, se v letu 2023 osredotoča na dvoje kuratorskih interesov. S prvim predstavlja izbor umetnikov in umetnic, ki so v zadnjem obdobju v kulturnih kontekstih nekdanje jugoslovanske federacije in Avstrije ustvarili izvrstna, sveža, sodobna, a hkrati zelo raznolika koreografska dela (Igor Koruga, Viktorija Ilioska, Marko Mižimakov, Kolektiv Nomad Dance Academy Hrvaška, Dejan Srhoj, Tatjana Kocmur, Hungry Sharks). Njihova dela se osredotočajo na konstrukcije potencialnega telesa in urejanje zgodovinskega plesnega korpusa, arhitekturni brutalizem in ulični ples, distribucijo koreografije med različne sodobne medije ter na družbeno in medzvrstno, serijsko kompozicijo koreografije in plesa. Potrebno je poudariti, da je naš izbor zgolj fragment tega, kar na območju nekdanje Jugoslavije in Avstrije vznika kot izjemno intriganten, nov in umetniško ploden sodobnoplesni fenomen.

Drugi kuratorski sklop se osredotoča na (odprto) mejo med plesnim ali kinetičnim dejanjem in njegovo zaznavo, ki jo kuratorska ekipa CoFestivala razume kot materialni pogoj človeške empatije, od katere je nenazadnje odvisna naša prihodnost. Odprte meje teles, geo-političnih področij ter različnih materialnosti – človeške in ekosistemske – razumemo kot političen pogoj sodobnega sobivanja. »Kurja polt« je oznaka za sinestetično ali kinestetično izkušnjo, v kateri se čutne ali jezikovne informacije pretvarjajo v neposredni materialni, telesni učinek. Sintagma je zanimiva, ker za človeške, telesne izkušnje uporabi primer, ki sega onstran antropomorfnega: v naravo oziroma živalski svet. To je meja kot mesto odprte zaznave; pretočnost brez tehničnih ovir. Naša sodobna nujnost. Predstave Christosa Papadopoulosa, Thiaga Granata in Sylvaina Huca, Ioanne Paraskevopoulou in Isabelle Schad s svojimi pretanjenimi montažami telesnih ali materialnih gradiv in stika med tem, kar je z njimi mogoče narediti, da bi odprli pore naših gledalskih kož za telesno mišljenje, v svojih umetniških delih z znanstveno natančnostjo urejajo pogoje naše čutne in miselne čuječnosti. To je utripanje snovi, v katerem ni nič gotovega, saj telesa tvori njihov razvojni čas.

Oba sklopa preči neko posebno metamodernistično zajetje časa, v katerem se najsodobnejša plesna dela povezujejo z umetniškimi težnjami, oblikami, postopki, formati in praksami, ki so si v obdobju plesnega modernizma prizadevali plesu zagotoviti njegovo praktično in disciplinarno avtonomijo, v naši sodobnosti pa jih umetniki na sveže načine, prežete s sodobnimi plesnimi znanji, inovacijami in utelešenji, uporabljajo prav zaradi specifične (neizčrpane) potencialnosti, ki lahko na gibek način obravnava protislovna mesta sodobnih družbenih, političnih in ekoloških kriz ali pa gradiva na svež način poveže s sodobnim življenjem. To so koreografije, ki gledalcu ne dajejo navodil na uporabo, ne ukvarjajo se z zagovorništvom lastnega početja, ne prizadevajo si izoblikovati objekta iz dejanja gledalske recepcije, niti si ne domišljajo, da so oblike njihovih umetniških del in praks brez svojih ideoloških implikacij. Materialnosti razporejajo brez dodatnih razlag, ne da pa se zanikati njihovih vezi s preteklim plesnim stoletjem.

Na CoFestivalu 2023 se bomo s konferenčnim programom posvetili tudi vidikom plesnega arhiviranja in zgodovinjenja, predstavili bomo nekaj zadnjih primerkov sodobnoplesne publicistike ter predstavili nekaj zanimivih mednarodnih gostov. Oglejte si naš program in spremljajte nas, saj boste na CoFestivalu, mednarodnem festivalu sodobnega plesa, zelo dobrodošli.

Program CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa, se v letu 2023 osredotoča na dvoje kuratorskih interesov.

S prvim predstavlja izbor umetnikov in umetnic, ki so v zadnjem obdobju v kulturnih kontekstih nekdanje jugoslovanske federacije in Avstrije ustvarili izvrstna, sveža, sodobna, a hkrati zelo raznolika koreografska dela (Viktorija Ilioska, Marko Mižimakov, Kolektiv NDA Hrvaška, Dejan Srhoj, Tatiana Kocmur, Hungry Sharks). Njihova dela se osredotočajo na konstrukcije potencialnega telesa in urejanje zgodovinskega plesnega korpusa, arhitekturni brutalizem, distribucijo koreografije med različne sodobne medije ter na družbeno in medzvrstno, serijsko kompozicijo koreografije in plesa. Potrebno je poudariti, da je naš izbor zgolj fragment tega, kar na območju nekdanje Jugoslavije in Avstrije vznika kot izjemno intriganten, nov in umetniško ploden sodobno-plesni fenomen.

Drugi kuratorski sklop se osredotoča na (odprto) mejo med plesnim ali kinetičnim dejanjem in njegovo zaznavo, ki jo kuratorska ekipa CoFestivala razume kot materialni pogoj človeške empatije, od katere je nenazadnje odvisna naša prihodnost. Odprte meje teles, geopolitičnih področij ter različnih materialnosti – človeške in ekosistemske – razumemo kot političen pogoj sodobnega sobivanja. »Kurja polt« je oznaka za sinestetično ali kinestetično izkušnjo, v kateri se čutne ali jezikovne informacije pretvarjajo v neposredni materialni, telesni učinek. Sintagma je zanimiva, ker za človeške, telesne izkušnje uporabi primer, ki sega onstran antropomorfnega: v naravo oziroma živalski svet. To je meja kot mesto odprte zaznave; pretočnost brez tehničnih ovir. Naša sodobna nujnost. Predstave Christosa Papadopoulosa, Thiago Granato in Sylvaina Huca, Ioanne Paraskevopoulou in Isabelle Schad s svojimi pretanjenimi montažami telesnih ali materialnih gradiv in stika med tem, kar je z njimi mogoče narediti, da bi odprli pore naših gledalskih kož za telesno mišljenje, v svojih umetniških delih z znanstveno natančnostjo urejajo pogoje naše čutne in miselne čuječnosti. To je utripanje snovi, v katerem ni nič gotovega, saj telesa tvori njihov razvojni čas.

Na CoFestivalu 2023 se bomo s konferenčnim programom posvetili tudi vidikom plesnega arhiviranja in zgodovinjenja ter predstavili nekaj zadnjih izdaj sodobno-plesne publicistike.

Festivalske vstopnice v prodaji v četrtek, 19. 10. 2023.
https://www.eventim.si/si/vstopnice/cofestival-2023-ljubljana-kino-siska-623505/event.html

PROGRAM:

23. 11. ob 20.00 / Katedrala
C. Papadopoulos: LARSEN C
plesna predstava | otvoritev
Larsen C je dinamični vrhunec dosedanjega Papadopoulosovega koreografskega razmerja med dinamičnimi naravnimi strukturami in družbenimi kompozicijami. Meditativna koreografska čarovnija kot simbioza med naravnimi in človeškimi skupnostmi.

24. 11. ob 20.00 / PTL
I. Paraskevopoulou: MOS
plesna predstava
MOS je koreografija corpusa (zbirke) gibov, predmetov, zvokov in podob, ki se začnejo v selektivnem avtorskem času pretvarjati v nepričakovana medsebojna razmerja in tvoriti nenavaden plesni ansambel.

25. 11. ob 19.00 / Katedrala
Hungry Sharks: BÉTON BRUT
plesna predstava
Avstrijski kolektiv Hungry Sharks, ki sta ga ustanovila koreograf Valentin Alfery in producentka Dušana Baltić, v dinamični predstavi Béton Brut arhitekturni brutalizem postavlja ob bok urbanim oblikam uličnega plesa.

25. 11. ob 20.30 / Komuna
D. Srhoj: VEČER PLESNIH SOLOV
plesno-glasbena predstava
Koreograf in plesalec Dejan Srhoj z Večerom plesnih solov ustvari vzporednice med modernističnim celovečernim kolažem avtorskih plesov, kavarniškim kabaretom in estetsko raznorodnostjo plesne sodobnosti. Osvežujoč plesni cocktail!

26. 11. ob 19.00 / Komuna
T. Kocmur: THE FOLLOWING BODY
performans
Performerka Tatiana Kocmur s serijo dejanj zgradi intriganten telesni zaslon, na katerem se mimikrija in izraznost pojavljata hkrati ter ustvarjata prostor, v katerem sta lovec in plen, kot nekje pravi plesnik, ujeta v isto past.

28. 11. ob 19.00 / Cukrarna, avla
T. Granato: PLETENICA
solo plesna predstava
Drugi solo trilogije Koreoverzacije je hipnotičen uglaševalnik gledalčevih senzoričnih open, ki niso pogojene z optiko. Od leta 2016, ko je bil premierno predstavljen, je obšel že dobršen del sveta in bil predstavljen na naketerih najprestižnejših umetniških prizoriščih sveta. Eden od ikoničnih solov preteklega desetletja.

27. 11. ob 21.00 / Katedrala
I. Koruga: ŽELJA, DA BI SE USTVARILA TRDNA ZGODOVINA, SE BO KONČALA Z NEUSPEHOM
predstava
Novejša srbska plesna zgodovina je vrtoglava koreografija, kakršno bi si težko izmislili. Želja po plesnih nastopih je njene protagonistke postavljala v središče plesnih in gledaliških predstav, na zaslone ikoničnih videospotov popularne glasbe in v politiziranem trenutku zgodovine pred dileme vesti. Od plesa do vojne je lahko samo korak.

28. 11. ob 20.00 / Cirkulacija 2
Kolektiv NDA Hrvaška: PREDSTAVA, KI NASTAJA
plesna predstava
V Predstavi, ki nastaja je koreografinja Aleksandra Janeva Imfeld sestavila kolektiv, sindikat, plesni vprašaj, ki predstavlja različne vidike plesnega dela. Odprto plesno delo kot tovarna sanj, ki se proizvajajo na trdih tleh.

29. 11. ob 19.00 / Mestni muzej Ljubljana, atrij
M. Gutić Mižimakov: TVOJ ZNOJ PUŠČA NENAVADEN KOVINSKI OKUS V ZRAKU, MLADA LOVKA
instalacija/performans
Po znanstvenofantastičnem queer romanu Zvezde kot zrna peska v mojem žepu afro-ameriškega pisatelja Samuela R. Delanya, koreograf Marko Gutić Mižimakov ustvari multimedijsko situacijo, v kateri se razvijajo različne pripovedne, performativne in medijske črte, povezane z romaneskno motiviko.

29. 11. ob 20.30 / Katedrala
T. Granato in S. Huc: IZGUBLJENI DELCI
plesna predstava
To ni ulični plesni dvoboj, prej dvoboj med dvema telesoma in mnoštvom ljudi, boj za vidne in nevidne plasti teles, pri katerih je ples zgolj sredstvo za stopnjo čutne intenzivnosti, ki ponavadi čas spreminja v zgodovino in mnoštva v skupnosti.

30. 11. ob 19.00 / LGL, Šentjakobski oder
I. Schad: SOLO ZA CLAUDIO IN JOSEPHINE
plesna predstava
Nemška koreografinja Isabelle Schad je leta 2016 začela s serijo portretnih solov, ki jih ustvarja za izbrane plesne umetnice. Pričujoči solo plešeta Claudia Tomasi in Josephine Findeisen hkrati, s posebnimi prostorskimi, svetlobnimi in pozicijskimi razmerji pa ga komplementarno ojačujeta z različnimi kompozicijskimi postopki. Delo je vizualen in kinetičen presežek.

30. 11. ob 21.00 / Katedrala
V. Ilioska: POTREBUJEM NOVO TELO
plesna predstava
Trošenje naravnih virov v nekrokapitalistični sedanjosti sovpada s potrebo po optimizaciji izčrpanih teles, ki pripadajo isti paradigmi proizvodnje. Viktorija Ilioska se s to kontradikcijo poigrava v koreografskih dejanjih, v katerih je telo hkrati naravni vir in objekt telesne optimizacije. Eden od presežnih regijskih plesnih del preteklega leta.

Organizacija: Kino ŠIška in NDA Slovenija. V sodelovanju s PTL, En-Knap, MGML in društvom Cirkulacija 2.