Aleksandar Georgiev: Skrinsejver (2020)

Koreografija ustvari plesno retorično območje, v katerem se koreografske oblike ali postopkovni obrazci iz novejše plesne zgodovine podružijo v meditativnem podobju izklopljenih računalniških zaslonov, kjer jih lahko motrimo kot igro površin. Ples neke bodoče nostalgije, konsolidacija razlik v primeru, da se odpovemo koreografski globini.

V resnici je težko zelo določno reči, kaj se dogaja ali zgodi v koreografiji Aleksandra Georgieva Skrinsejver, saj je nemara ravno njena ambivalentnost najbolj zanimiva. A prav gotovo je v tej koreografiji zaslon tisti, ki njene raznorodne in upočasnjene plesno-kinetične podobe zliva v koherentno vizualno iluzijo, površino, na kateri se – nemara prav tako kot nekoč Warholovih dvaintrideset različnih jušnih pločevink s svojimi zdizajniranimi ovitki – v nerazvidnosti razlik vse pretvarja v eno samo reč. A v tem katalogu kinetičnih podob je vendarle mogoče razločiti dvoje poglavitnih motivov: umetnost plesa in zapeljevanje. Za vsakega nekoliko zahtevnejšega gledalca plesa je to znana izkušnja in tista oblika umetnostne nočne more, ki nas spravlja hkrati v paniko in bes, saj ni nič bolj neznosnega kot koreografija, ki si domišlja, da pozna naše želje. Aleksandar Georgiev v svojem delu iz tega naredi postopkovno šalo. Oblike medsebojnega popredmetenja ali interobjektivnosti, kot je temu na nekem predavanju na eni izmed preteklih izdaj CoFestivala v zvezi z minimalističnim kiparstvom dejal umetnostni zgodovinar in kustos dr. Marko Jenko. Vendar se v primeru dotičnega dela to vzajemno popredmetenje ne odvija izključno na ravni umetniškega formalizma, ampak se tovrstna gradiva sprimejo z ekonomijo erotične ali celo seksualne želje. Skrinsejver je naslov, ki se bolj kot na koreografski objekt nanaša na določeno operacijo gledanja, zaznavanja, sprejemanja, za katere je značilna brezdelnost in kognitivna pasivnost. Izklopljeni možgani, s katerimi smo vedno gledalci tisti, ki se pretvarjamo v komodificiran objekt transakcij, četudi menimo, da smo bili pri izmenjavi avtonomni, so seveda stanje, v katerem utegnemo postati sprejemniki in prevodniki informacij, ki nagovarjajo naše nagone. Če se kaj v Skrinsejverju, tej programski računalniški opremi, ki delovanje stroja spravi v varčevalno stanje, nizko energetsko in spominsko porabo, ne da bi prenehal s funkcijo informatorja, popredmeti, je prav ta recepcijska inercija, pri kateri se iz blagih, skoraj neopaznih prehodov in podob marsikaj izvije.

Aleksandar Georgiev je mednarodno uveljavljen plesalec, performer in koreograf iz Severne Makedonije in Bolgarije, ki je svoje plesno delo v Ljubljani prvič predstavil po zaključku izobraževalnega programa Nomad Dance Academy na Kratkih rezih 2009, leta 2019 pa je na CoFestivalu nastopil v odličnem duetu Mesečina (2019), ki ga je ustvaril skupaj z Daríem Bardamom Damasom.

Koreografija: Aleksandar Georgiev
Sodelovanje in izvedba: Carlota Mantecón, Zhana Pencheva, Sara Reyes, Darío Barreto Damas in Aleksandar Georgiev
Dramaturško svetovanje: Javier Cuevas
Glasba: Tsvetan Momchilov
Gostujoči vokal: Dragana Zarevska
Kostumografija: Aleksandar Georgiev, Katerina Tosheva in Héctor León León
Produkcija: Darío Barreto Damas
Koprodukcija: ICC – Imaginative Choreographic Center s podporo STEAM ROOM, cie THOR (BE), Konstnärnämnden (SE), ccap and c.off (SE), Beatrix Crew Dance Studio (MK), Fashion Studio LE-TE (MK), Mot festival in Skopje (MK), Municipality Burgas (BG), DNK – space for contemporary dance and performance (BG), Teatro El Sauzal (ES), Centro Cultural EL Sauzal (ES) in/and Espacio La Granja (ES)
Predstava je nastala s finančno podporo: Ministrstva za kulturo republike Severna Makedonija, Nacionalnega kulturnega fonda Bulgarije, kolektiva Garage, TenerifelLAv in Kulturnega inštituta kanarskih otokov – Gobierno de Canarias

Torek, 29. november 2022, ob 19.00
Kino Šiška, Katedrala
plesna predstava

Trajanje: 60 min
Vstopnina: 7/9 EUR

S podporo: