Guba (2024) Andreje Rauch Podrzavnik je zaklju\u010dni del trilogije, ki jo tvori skupaj z deloma Kar nosim s sabo (2021) in Origami (2023). Ogromna bela papirna plahta, nekak\u0161na protislovna tabula rasa ali plesni pod, ki nastopi v vseh treh koreografijah, s svojo postopno rabo kopi\u010di komaj zaznavne sledi, marmorirano teksturo, ki nastaja s tro\u0161enjem koreografskih tal. Prav s to belo plahto se objekt plesa pretvarja v natan\u010den seznam svojih sledi. Gubo konstruktivisti\u010dni elementi predstave zaklju\u010dijo pri tej osrednji vizualni referenci baroka, ki mu plesni modernizem in postmoderni ples veliko dolgujeta. Najmanj zaradi njegove pregovorne ornamentalnosti, bolj zaradi postopkov, s katerimi je v razli\u010dnih medijih potekala njegova konstrukcija. Barok je seveda hkrati tudi estetska paradigma, s katero se ples sredi sedemnajstega stoletja v Evropi vzpostavi kot umetni\u0161ka zvrst.<\/p>\n
Guba je bila premierno prikazana v Kinu \u0160i\u0161ka 6. septembra 2024. Koreografija Katedralo Kina \u0160i\u0161ka spremeni v multilokacijski ambient, ki v predstavo na brechtovski na\u010din naseli vrsto arhitekturnih karakteristik volumna, lupin in povr\u0161in ter vse proizvodne obrate dvorane, ki se izmeni\u010dno osvetljujejo v trenutkih funkcionalnih dejanj (umetni\u0161kega in tehni\u010dnega dela). Zasedba vklju\u010duje in razgiba celotno proizvodno ekipo, ki jo zasede v ni\u010dte stopnje gibalnih oblik, da bi se od tam ples odgnal v kompleksnej\u0161e koreo-kineti\u010dne sekvence. Plesno-gibalnim sekvencam ustvari vrsto prostorskih, materialnih, svetlobnih in zvo\u010dnih vzporednic, ki koreografijo raz\u0161irjajo v druge medije, vanjo naseljujejo pomembne estetsko-zgodovinske paradigme (konstruktivizem, barok) in plesni umetnosti zagotovijo nekaj potrebnega kisika onstran izklju\u010dnega prezentizma. Poglavitna prostorska karakteristika Gube je horizontalna \u010drta, ki se skozi predstavo centripetalno ali centrifugalno postopoma spiralno guba, vse do pomenljivega sklepnega dejanja. S pretvorbo te \u010drte se guba tudi gledal\u010dev pogled. Struktura Gube, ki je prostorski dispozitiv Kleinove steklenice, neorientabilnega geometri\u010dnega telesa, pri katerem sta zunanjost in notranjost ena in ista re\u010d, je v resnici transpozicija gibalnih prvin plesa v prostorske rabe telesa. Razvoj gibanja (movement progression) in projekcija gibanj (movement projection), ki sta skupaj z vrsto podsistemskih elementov konstitutivna kompozicijska elementa koreografskega dela Andreje Rauch Podrzavnik, sta hkrati impulzivni, somatski in formalni motor, ki mora telesno delo spraviti onstran ko\u017ee, da bi se gibanje lahko nadaljevalo. Onstran trenutka, telesnih privatnosti ali konkretnega prostora, da bi lahko ples zavibriral v raz\u0161irjenem javnem \u010dasu. Guba (2024) Andreje Rauch Podrzavnik je z deloma Kar nosim s sabo (2021) in Origami (2023) eden od pomembnih dose\u017ekov plesne ustvarjalnosti v Republiki Sloveniji.<\/p>\n
Koncept in koreo-re\u017eija: Andreja Rauch Podrzavnik
\nOblikovanje prostora: Peter Rauch
\nLu\u010dno oblikovanje: Jaka \u0160imenc
\nOblikovanje giba: Katja Legin, Bojana Robinson, Andreja Rauch Podrzavnik
\nZvo\u010dno oblikovanje in glasba: Josip Mar\u0161i\u0107
\nVideo: Darko Sinti\u010d
\nIzdelava scenografije: Martin Podrzavnik, Uro\u0161 Mehle, Peter Rauch
\nProdukcija: Federacija
\nKoprodukcija: Kino \u0160i\u0161ka in DUM \u2013 Dru\u0161tvo umetnikov<\/p>\n
Organizacija: Kino \u0160i\u0161ka in NDA Slovenija<\/p>\n