{"id":4874,"date":"2025-10-12T15:36:04","date_gmt":"2025-10-12T15:36:04","guid":{"rendered":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/?p=4874"},"modified":"2025-11-03T19:04:51","modified_gmt":"2025-11-03T19:04:51","slug":"dance-on-ensemble","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/dance-on-ensemble\/","title":{"rendered":"Dance On Ensemble: Izdelovanje plesov (z deli Mercea Cunninghama, Marthe Graham, Tima Etchellsa in Mathilde Monnier)"},"content":{"rendered":"Torek, 25. november, ob 19.00
\n<\/span>plesne predstave in pogovor; uvodno predavanje v dela M. Cunninghama in M. Graham ob 18.30
\nLutkovno gledali\u0161\u010de Ljubljana, Oder pod zvezdami in \u0160entjakobski oder<\/p>\n

18.30 Rok Vevar: Uvod v dela Mercea Cunninghama in Marthe Graham, predavanje, preddverje Odra pod zvezdami
\n19.00 Dance On Ensemble & Merce Cunningham: Ljubljanska zgodba \u2013 Vnovi\u010dna zamisel Zgodbe (1963, 2025), plesna predstava, trajanje: 30 min, Oder pod zvezdami
\n20.00 Martha Graham: Temna pesem (1937) + Tim Etchells: Vse\/ni\u010d (2021), plesna predstava, trajanje: 8 min, \u0160entjakobski oder
\n20.30 Mathilde Monnier: neskon\u010dna (Zgodba) (2021), plesna predstava, trajanje: 30 min, Oder pod zvezdami
\n21.10 Pogovor s Tyem Boomershinom, umetni\u0161kim vodjem Dance On Ensemble, preddverje Odra pod zvezdami<\/p>\n

Na leto\u0161njem CoFestivalu ponovno gostimo mednarodni berlinski Dance On Ensemble, v katerem vrhunski plesalci svoje kariere nadaljujejo, tudi ko se v plesnih kulturnih sistemih po svetu njihova kariera ponavadi zaklju\u010di. Umetni\u0161ki vodja Ty Boomershine je k sodelovanju povabil znano francosko koreografinjo Mathilde Monnier z nalogo, da se umetni\u0161ko odzove na kultno odprto koreografsko delo Mercea Cunninghama z naslovom Zgodba (Story) iz leta 1963, ter britanskega re\u017eiserja, vizualnega umetnika in performerja Tima Etchellsa, da svoj umetni\u0161ki odziv ustvari na solo Temna pesem (Deep Song) Marthe Graham iz leta 1937. Nastal je program, ki zdru\u017euje dve razli\u010dni deli ameri\u0161kega plesnega modernizma ter aktualna odziva dveh predstavnikov evropskih sodobnih scenskih umetnosti, ki za svoji nalogi uporabita ve\u010d razli\u010dnih umetni\u0161kih medijev. Razen dela Marthe Graham, ki ga doma\u010de ob\u010dinstvo \u0161e nikoli ni imelo prilo\u017enosti videti v \u017eivo (filmski dokumentarec Plesal\u010dev svet so sicer v Ljubljanski operi predvajali septembra 1962, ko je bila koreografinja na jugoslovanski turneji), so se preostali trije avtorji ljubljanskemu ob\u010dinstvu s svojimi deli \u017ee predstavili.<\/p>\n

Martha Graham: Temna pesem (1937) + Tim Etchells: Vse\/ni\u010d (2021)<\/strong><\/p>\n

Najslavnej\u0161a ameri\u0161ka koreografinja Martha Graham ni bila niti v \u010dasu svojega \u017eivljenja niti po smrti leta 1991 s svojim repertoarjem nikoli predstavljena na slovenskih odrih. Solo Temna pesem je plesni odziv koreografinje in plesalke na vznik \u0161panske dr\u017eavljanske vojne (1936\u20131939). Utele\u0161a moderne plesne te\u017enje ameri\u0161kih tridesetih let. V ponovni postavitvi dela ple\u0161e Miki Orihara, dolgoletna \u010dlanica skupine Marthe Graham in ansambla Dance On. Skupaj z instalacijo Tima Etchellsa Vse\/Ni\u010d (Everything\/Nothing, 2021), ki na dialo\u0161ki na\u010din in skladno s takratnim zanimanjem koreografinje za najnovej\u0161e umetni\u0161ke smeri in medije intervenira v plesni prostor, nam prina\u0161a umetni\u0161ko in kontekstualno referenco \u010dasa, ki so ga tako kot dana\u0161njega zaznamovali vojni konflikti.<\/p>\n

Njen plesni solo Temna pesem je nastal v letih, ko se je Martha Graham s svojim koreografskim delom v ZDA za\u010dela spreminjati v popularno ikono moderne umetnosti in ko se je ameri\u0161ka umetnost s svojim antifa\u0161isti\u010dnim stali\u0161\u010dem, v kontekstu razvitega delavskega gibanja in levi\u010darskega politi\u010dnega vrenja, \u010dutila dol\u017eno reagirati na dru\u017ebeno-politi\u010dne razmere v Evropi, doma in po svetu. Leta 1936 je izbruhnila \u0161panska dr\u017eavljanska vojna, ki je svet razdelila na fa\u0161isti\u010dni in antifa\u0161isti\u010dni tabor, Martha Graham pa je dobila povabilo, da nastopi na plesnem festivalu ob po\u010dastitvi olimpijskih iger v Berlinu. Graham je z zelo jasnim stali\u0161\u010dem odklonila sodelovanje na tej nacisti\u010dni manifestaciji ter se \u010dutila dol\u017eno umetni\u0161ko reagirati na globalne politi\u010dne razmere. Skupinsko koreografsko delo Kronika (1936) in solo Temna pesem (1937) sta neposredna umetni\u0161ka odziva na groze\u010de zaostrovanje politi\u010dnih razmer in \u010dlove\u0161ko trpljenje med \u017ertvami \u0161panske dr\u017eavljanske vojne. Martha Graham je v tridesetih letih ustvarila ve\u010d plesnih solov, izmed katerih sta danes najslavnej\u0161a To\u017eba (1930) in Meja (1935), hkrati pa je takrat \u017ee razvila plesno tehniko, ki je s svojo rabo mi\u0161i\u010dnega in skeletnega telesnega sistema delovala kot gibalna oblika anga\u017eiranega socialnega realizma, saj je v \u010dasu industrijske dobe in manualnega dela manifestirala mo\u010d \u010dlove\u0161kega telesa ter z njo pomno\u017eila u\u010dinek telesnih naporov in te\u017ee. Gibalna plasti\u010dnost njenega plesa je sovpadla s te\u017enjami v razvoju ameri\u0161ke moderne skulpture, saj je prav v teh letih za\u010dela sodelovati z vrsto ameri\u0161kih modernisti\u010dnih kiparjev (Alexander Calder, Isamu Noguchi idr.). Instalacija Tima Etchellsa v neonsko-besedilni instalaciji uporabi pesem Federica Garc\u00ede Lorce Krik iz leta 1931, v kateri pesnik, \u017ertev \u0161panske dr\u017eavljanske vojne, zapi\u0161e: \u00bbNa svetu je vse strto. Le molk je \u0161e ostal.\u00ab (prev. Jo\u017ee Udovi\u010d)<\/p>\n

* Slovenska ina\u010dica prevoda naslova sola Deep Song je usklajena s prevodom Aleksandre Rekar v zgodovinski \u0161tudiji Marka Franka Plesati modernizem \/ Uprizarjati politiko (1995), ki je leta 2006 iz\u0161la pri zalo\u017ebi Emanat in jo priporo\u010damo vsem, ki \u017eelijo \u010das, v katerem je nastal solo Marthe Graham, podrobneje razumeti.<\/p>\n

Dance On Ensemble & Merce Cunningham: Ljubljanska zgodba \u2013 Vnovi\u010dna zamisel Zgodbe (1963, 2025) in Mathilde Monnier: neskon\u010dna (Zgodba) (2021)<\/strong><\/p>\n

Zgodba (1963), ki jo Dance On Ensemble ponovno zami\u0161lja, saj so njene sledi dokumentacijsko nepopolne, je bila v obse\u017enem opusu Mercea Cunninghama skupaj z Igri\u0161\u010dnimi plesi (1963) med najbolj odprtimi izmed koreografovih del. Nastala je tako reko\u010d natan\u010dno ob prvi desetletnici njegovega ansambla in bila stalno na sporedu \u0161estmese\u010dne svetovne turneje leta 1964, po kateri je koreograf globalno zaslovel. Delo je iz \u010dasa, ko sta Merce Cunningham in John Cage v New Yorku spreminjala pogoje in na\u010dine plesne ustvarjalnosti ter iniciirala kompozicijska na\u010dela, ki so jih takratni mladi ustvarjalci poimenovali postmoderni ples. Dance On Ensemble se je Zgodbe lotil \u0161tudijsko, z odlo\u010ditvami in gradivi, ki izhajajo iz razpolo\u017eljive dokumentacije in od poznavalcev koreografovega opusa. Francoska koreografinja Mathilde Monnier pa v neskon\u010dni (Zgodbi) (never ending (Story)), navdahnjena s poezijo ameri\u0161kega neoavantgardnega pesnika Davida Antina, Cunninghamovega sodobnika, ustvari besedilno gradivo, \u00bbzgodbo\u00ab, na katero se plesalci odzivajo s svojimi plesnimi instrumenti in domi\u0161ljijo, saj imata tako gibanje kot govor isti izvor: telo.<\/p>\n

Zgodbo (naslov je svojevrstna subverzija, saj njena plesna snov ni pripovedna, zato lahko sklepamo, da je koreograf v svojem \u010dasu, na prelomu med pripovednimi in problemskimi tipi koreografij, sku\u0161al afirmirati druga\u010dne pristope h koreografskim strukturam) je v izhodi\u0161\u010du sestavljalo osemnajst vnaprej dolo\u010denih koreografskih sekvenc (solov, duetov, triov in skupinskih sekvenc), ki so bile plesalcem na razpolago za takoj\u0161nje komponiranje z variiranjem vstopov in izstopov, prostora, smeri, tempa, povezanosti gibalnih gradiv v posamezni sekvenci in tudi kvalitete plesnih fraz, kot zapisuje Carolyn Brown v svoji knjigi Naklju\u010dje in okoli\u0161\u010dine: dvajset let s Cageom in Cunninghamom (2007). Podobno odprta je bila glasbena partitura Sapporo japonskega skladatelja Toshija Ichiyanagija, vizualni umetnik Robert Rauschenberg, ki je bil svetlobni oblikovalec, scenograf in tehnik ansambla, pa je lahko scenske elemente sestavil iz \u010desarkoli, kar je na\u0161el v zaodrju gledali\u0161\u010d, kjer je ansambel plesal Zgodbo. \u00bbPri\u0161li smo v Evropo in vsa gledali\u0161\u010da so bila tako neznosno pospravljena, da ob\u010dasno ni bilo tako reko\u010d ni\u010desar, kar bi se dalo porabiti za scenografijo,\u00ab se je \u010dez leta spominjal Rauschenberg. Zgodba in Igri\u0161\u010dni plesi po svoji strukturi zrcalijo na\u010dela Dogodkov, ki jih je Cunninghamov ansambel v svojih za\u010detkih (prvi Dogodek je bil izveden junija 1964 na Dunaju) izvajal zunaj gledali\u0161\u010d in so bili sestavljeni iz repertoarnih sekvenc. Decembra leta 1995 smo enega izmed tovrstnih Dogodkov videli tudi v Ljubljani v Cankarjevem domu, ko je Cunninghamov ansambel prvi\u010d in zadnji\u010d nastopil pri nas.<\/p>\n

Martha Graham: Temna pesem (1937) + Tim Etchells: Vse\/ni\u010d (2021) <\/strong><\/p>\n

Koreografija in kostumi: Martha Graham
\nPonovna postavitev, nastopajo\u010da: Miki Orihara
\nNeonska instalacija: Tim Etchells<\/p>\n

Glasba: Henry Cowell
\nRekonstrukcija svetlobnega oblikovanja: David Finley
\nSvetloba: Martin Beeretz
\nZvok: Mattef Kuhlmey<\/p>\n

Produkcija: Dance On\/Bureau Ritter
\nProdukcija Temna pesem je predstavljena v dogovoru z Martha Graham Resources, oddelkom Martha Graham Center of Contemporary Dance, Inc.<\/p>\n

Dance On Ensemble & Merce Cunningham: Ljubljanska zgodba \u2013 Vnovi\u010dna zamisel Zgodbe (1963, 2025)<\/strong><\/p>\n

Koreografija: Merce Cunningham
\nNa podlagi izvirnega koreografskega dela Story Mercea Cunninghama iz leta 1963.
\nDodatne koreografske smernice in gradivo je razvil Dance On Ensemble pod vodstvom Daniela Squireja. Neopredeljivo delo, ki se za vsako izvedbo na novo oblikuje z uporabo naklju\u010dnih operacij in odlo\u010ditev med izvajanjem.
\nSkladatelj: Toshi Ichiyanagi
\nScenografija, kostumi in svetloba po konceptih Roberta Rauschenberga
\nNastopajo\u010di: Ty Boomershine, Emma Lewis, Gesine Moog, Miki Orihara, Tim Persent, Jone San Martin, Marco Volta
\nGlasba v \u017eivo in zvok: Mattef Kuhlmey
\nUmetnica: Meta Grgurevi\u010d
\nRe\u017eiser: Daniel Squire
\nSvetloba: Patrick Lauckner\/Falk Dittrich
\nLu\u010dno vodstvo na gostovanjih: Martin Beeretz
\nKostumi: Sophia Piepenbrock-Saitz
\nAsistentka re\u017eiserja: Clarissa Omiecienski<\/p>\n

Produkcija: Dance On\/Bureau Ritter. Na podlagi licen\u010dnega sporazuma z Merce Cunningham Trust<\/p>\n

Mathilde Monnier: neskon\u010dna (Zgodba) (2021)<\/strong><\/p>\n

Koreografija: Mathilde Monnier
\nNastopajo\u010di: Ty Boomershine, Emma Lewis, Gesine Moog, Jone San Martin, Marco Volta
\nOblikovanje svetlobe: Martin Beeretz
\nOblikovanje zvoka: Mattef Kuhlmey
\nUmetni\u0161ko sodelovanje: St\u00e9phane Bouquet
\nKostumografija: Mathilde Monnier
\nAsistentka za kostumografijo: Nora Stocker
\nTehni\u010dno vodstvo: Martin Beeretz<\/p>\n

Produkcija: Dance On\/Bureau Ritter
\nV sodelovanju z: M\u00fcnchner Kammerspiele
\nS podporo: Montpellier Danse v Agori, mednarodnem mestu plesa<\/p>\n

Vodji produkcije: Valentina Boroni in H\u00e9l\u00e8ne Philippot
\nKoordinatorka produkcije in sodelovanja: Anastasia Luck
\nMednarodna distribucija: Fauves \u2013 agencija za uprizoritvene umetnosti<\/p>\n

* Pogovor s Tyem Boomershinom bo potekal v angle\u0161kem jeziku.
\nOrganizacija: Kino \u0160i\u0161ka in NDA Slovenija v sodelovanju z LGL<\/p>\n

Vstopnina: 8\/10 EUR<\/a><\/p>\n

S podporo:
\n\"\"<\/p>\n

Sofinancirano s programom Ustvarjalna Evropa Evropske unije v okviru DANCE ON, PASS ON, DREAM ON.
\nDANCE ON je projekt Bureau Ritter gUG, ki ga financira nem\u0161ki zvezni komisariat za kulturo in medije.<\/p>\n

Naslovna fotografija: Mathilde Monnier, neskon\u010dna (Zgodba). Foto: Jubal Battisti","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Torek, 25. november, ob 19.00 plesne predstave in pogovor; uvodno predavanje v dela M. Cunninghama in M. Graham ob 18.30 Lutkovno gledali\u0161\u010de Ljubljana, Oder pod zvezdami in \u0160entjakobski oder 18.30 Rok Vevar: Uvod v dela Mercea Cunninghama in Marthe Graham, predavanje, preddverje Odra pod zvezdami 19.00 Dance On Ensemble & Merce Cunningham: Ljubljanska zgodba \u2013 […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4938,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-4874","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-cofestival"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4874","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4874"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4874\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5096,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4874\/revisions\/5096"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4938"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4874"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4874"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4874"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}