{"id":4864,"date":"2025-10-12T15:14:56","date_gmt":"2025-10-12T15:14:56","guid":{"rendered":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/?p=4864"},"modified":"2025-11-03T19:00:51","modified_gmt":"2025-11-03T19:00:51","slug":"andreja-rauch-podrzavnik-milan-tomasik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/andreja-rauch-podrzavnik-milan-tomasik\/","title":{"rendered":"Andreja Rauch Podrzavnik in Milan Tom\u00e1\u0161ik: Cage Open. Tovornjak, ki se pelje mimo glasbene \u0161ole (2025)"},"content":{"rendered":"Sobota, 22. november, ob 20.00
\npremiera plesne predstave z glasbo v \u017eivo
\nStara mestna elektrarna<\/p>\n

Delo Cage Open je nastalo v sodelovanju med Forumom nove glasbe in CoFestivalom. Festivala si delita interes za umetni\u0161ko ustvarjalnost, ki je bila v dvajsetem stoletju z avantgardnimi in modernisti\u010dnimi umetni\u0161kimi te\u017enjami podvr\u017eena imperativu inovacije. Ker se odvijata v istem novembrskem terminu, smo se odlo\u010dili, da ju pove\u017eemo v skupnem festivalskem dnevu. Izbrana dela Johna Cagea, ki so zaznamovala sodobno glasbo s svojo radikalno odprtostjo in svobodo interpretacije, bodo v \u017eivi izvedbi \u010dlanov Ansambla Foruma nove glasbe spremljala koreografsko delo Andreje Rauch Podrzavnik in Milana Tom\u00e1\u0161ika, ki v doma\u010dem sodobnoplesnem prostoru svoj koreografski opus ustvarjata med odprtimi, improviziranimi in vnaprej dolo\u010denimi koreografskimi strukturami, izhajata iz \u0161irokega spektra kompozicijskih koreolo\u0161kih na\u010del in v svojih delih tesno sodelujeta z glasbeniki.<\/p>\n

John Cage (1912\u20131992) je eden redkih skladateljev, katerega vplivi segajo onkraj robov glasbe \u2013 morda zato, ker se je sam gibal v razli\u010dnih umetni\u0161kih okoljih. Po kratkih \u0161tudijskih stikih z Arnoldom Sch\u00f6nbergom se je popolnoma zavezal glasbi in pri\u010del je ustvarjati predvsem skladbe za tolkala. Cage je bil zagret za \u0161irjenje glasbenega materiala in v tem smislu gre razumeti tudi preparirani klavir \u2013 med strune klavirja je vstavil razli\u010dne predmete, tako da je klavir iz melodi\u010dno-harmonskega in\u0161trumenta spremenil v tolkalnega. Skladbi Skrivnostna pustolov\u0161\u010dina (1945) in Glasba za Marcela Duchampa (1947) sta napisani za preparirani klavir, pri \u010demer je prva nastala za plesno predstavo Cageevega kasnej\u0161ega partnerja Mercea Cunninghama, druga pa za film Hansa Richterja Dreams That Money Can Buy, v katerem so bile sanje Marcela Duchampa opremljene s Cageevo glasbo.<\/p>\n

Cage je \u0161e bolj radikalno iskal nove zvoke, kar dokazuje Nami\u0161ljena pokrajina \u0161t. 1, ki jo lahko imamo za prvo elektroakusti\u010dno skladbo. Nastala je kot spremljava za Cocteaujev balet Nevesta in \u017eenin pri Eifflovem stolpu; v skladbi Cage izrablja tehni\u010dne pripomo\u010dke, ki so bili leta 1939 na voljo v studijskem okolju: gramofonske plo\u0161\u010de s posnetimi frekvencami in gramofone s spremenljivo hitrostjo predvajanja.<\/p>\n

Cage ni \u0161iril samo materialne plati glasbe, temve\u010d tudi \u00bbmiselno\u00ab. Iz vzhodnja\u0161kih filozofij je prevzel idejo o nenamembnosti umetnosti, ki ga je vodila k vklju\u010devanju naklju\u010dja v kompozicijski in izvajalski proces oz. do koncepta nedolo\u010denosti, ko se skladatelj vse bolj avtorsko umika iz umetni\u0161kega dela. Tipi\u010den primer predstavljajo Variacije III (1962), namenjene \u00bbkateremukoli \u0161tevilu izvajalcev, ki izvajajo kakr\u0161nekoli akcije\u00ab. Partituro predstavljata dve prosojnici s krogi, ki jih je mogo\u010de skorajda poljubno interpretirati kot notni zapis, kar pomeni, da se ve\u010dji del odgovornosti seli od avtorja k izvajalcem.<\/p>\n

Tudi v poznem opusu se je Cage umikal iz kompozicij. Ve\u010dni tango (1984) sloni na nedokon\u010dani skladbi Erika Satieja \u0160porti. Cage je prevzel Satiejev ritem, medtem ko so tonske vi\u0161ine nedolo\u010dene, nakazana je le smer gibanja tonskih vi\u0161in. Zadnji cikel Cageevih skladb so t. i. \u0161tevil\u010dne skladbe \u2013 gre za dela, ki nosijo v naslovu \u0161tevilke (prva ozna\u010duje \u0161tevilo glasbenikov in druga zaporedno \u0161tevilko skladbe, namenjene temu \u0161tevilu glasbenikov \u2013 skladba Dva6 (1992) je tako \u0161esta v vrsti skladb za dva in\u0161trumenta), hkrati pa \u0161tevilke prevladujejo tudi v notnem zapisu, kjer Cage dolo\u010da \u010dasovni okvir, v katerem mora nastopiti dolo\u010den zvok, najve\u010dkrat izoliran dolg ton. Rezultat tak\u0161nega principa je glasba, ki se zdi nenavadno mirna v svoji zbranosti in kontemplativnosti.<\/p>\n

John Cage je s svojimi radikalnimi umetni\u0161kimi idejami mo\u010dno vplival na razvoj plesne umetnosti kot sodelavec koreografa Mercea Cunninghama in njegovega ansambla ter pri generaciji mladih plesnih umetnic in umetnikov na prehodu med petdesetimi in \u0161estdesetimi leti preteklega stoletja iniciiral reformo plesne proizvodnje, ki je za zmeraj spremenila sodobni ples. Cage Open je koreografsko delo med predstavo, ritualom in procesom, Rauch Podrzavnik in Tom\u00e1\u0161ik sta objekt plesa v njem ozna\u010dila kot \u00bbodzivno telo\u00ab, s katerim se bo razvijala \u017eiva vez s Cageevo filozofijo, artikulirano v znameniti zbirki esejev Ti\u0161ina: predavanja in zapiski (Silence: Lectures and Writings, 1961). Eno temeljnih Cageevih muzikalnih izhodi\u0161\u010d je poslu\u0161anje: pogoj glasbe, ki se za\u010dne s sli\u0161nostjo zvokov, ki so nam vedno na razpolago, ker nas obdajajo. Ta zaznavni negativ proizvodnje se zdi leta 2025 ob koli\u010dini slepot, molkov in ignoranc v odnosu do globalnih dogodkov v mednarodnem politi\u010dnem prostoru enako aktualen in radikalen kot leta 1961. \u00bbOdzivno telo\u00ab koreografskega dela Cage Open bo iniciirano s slu\u0161nimi, vidnimi, konceptualnimi in \u010dustvenimi elementi, da umetniki in gledalci skupaj odkrijejo novo v znanem ter (r)evolucionarno v navideznem in o\u010ditnem, pravijo ustvarjalci.<\/p>\n

Glasba: John Cage: Nami\u0161ljena pokrajina \u0161t. 1, Variacije III, V pokrajini, Dva6, Ve\u010dni tango, Skrivnostna pustolov\u0161\u010dina, Glasba za Marcela Duchampa
\nKoncept projekta: Rok Vevar, Jasmina Zalo\u017enik
\nKoreo-re\u017eija: Milan Tom\u00e1\u0161ik, Andreja Rauch Podrzavnik
\nSoustvarjanje in izvedba: Bojana Robinson, Martin Kilv\u00e1dy, Andreja Rauch Podrzavnik in Milan Tom\u00e1\u0161ik
\n\u010clani Ansambla Foruma nove glasbe: Nina Pre\u0161i\u010dek (klavir), Deyan Muc (violina), Ur\u0161ka Rihtar\u0161i\u010d (harfa), Alenka Jezernik (tolkala), Jo\u017ee Bogolin (tolkala), Peter Jeretina (tolkala), Klemen Juvan\u010di\u010d (tolkala), Rok Zalokar (elektronika)
\nGlasbeni izbor: Andreja Rauch Podrzavnik in Milan Tom\u00e1\u0161ik
\nOblikovanje svetlobe: Borut Bu\u010dinel
\nOblikovanje prostora: Andreja Rauch Podrzavnik, Milan Tom\u00e1\u0161ik in Borut Bu\u010dinel
\nVideo: Darko Sinti\u010d
\nVideo monta\u017ea: Andreja Rauch Podrzavnik
\nIzvr\u0161na produkcija: Mojca Pre\u0161ern Levstek, Dru\u0161tvo UHO<\/p>\n

Produkcija: DUM \u2013 Dru\u0161tvo umetnikov
\nKoprodukcija: Nomad Dance Academy Slovenija in Dru\u0161tvo UHO (Forum nove glasbe)
\nS podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna ob\u010dina Ljubljana, Ernst von Siemens Musikstiftung, Inotherm d.o.o.<\/p>\n

Organizacija: DUM \u2013 Dru\u0161tvo umetnikov, NDA Slovenija, Kino \u0160i\u0161ka in Dru\u0161tvo UHO v sodelovanju z zavodom Bunker<\/p>\n

Vstopnina: 8\/10 EUR<\/a><\/p>\n

S podporo:<\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Naslovna fotografija: zajem zaslona","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sobota, 22. november, ob 20.00 premiera plesne predstave z glasbo v \u017eivo Stara mestna elektrarna Delo Cage Open je nastalo v sodelovanju med Forumom nove glasbe in CoFestivalom. Festivala si delita interes za umetni\u0161ko ustvarjalnost, ki je bila v dvajsetem stoletju z avantgardnimi in modernisti\u010dnimi umetni\u0161kimi te\u017enjami podvr\u017eena imperativu inovacije. Ker se odvijata v istem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4946,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-4864","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-cofestival"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4864","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4864"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4864\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5093,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4864\/revisions\/5093"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4946"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4864"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4864"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4864"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}