{"id":4085,"date":"2023-11-02T19:12:04","date_gmt":"2023-11-02T19:12:04","guid":{"rendered":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/?page_id=4085"},"modified":"2025-10-19T12:22:03","modified_gmt":"2025-10-19T12:22:03","slug":"o-cofestivalu","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/o-cofestivalu\/","title":{"rendered":"O CoFestivalu"},"content":{"rendered":"<h3>Obdobje pred CoFestivalom<\/h3>\n<h3>2008\u20122009<\/h3>\n<p>Fi\u010do Balet kot partner regijske sodobnoplesne mre\u017ee Nomad Dance Academy (NDA) v juniju 2008 in 2009 organizira zaklju\u010dek regijskega nomadskega sodobnoplesnega izobra\u017eevalnega programa v obliki festivalske izdaje z naslovom Kratki rezi (Short Cuts). Udele\u017eenke in udele\u017eenci z Balkana in mednarodnega prostora skupaj z mladimi doma\u010dimi ustvarjalci s podro\u010dja odrskega zvoka, oblikovanja prostora in svetlobe predstavijo svoja zaklju\u010dna dela.<\/p>\n<p>Po letu 2002 vadbeni prostor za lokalno sodobnoplesno umetni\u0161ko skupnost postane opu\u0161\u010deni Kino \u0160i\u0161ka, eden njegovih osrednjih skrbnikov pa Goran Bogdanovski s Fi\u010do Baletom. V tem obdobju Mestna ob\u010dina Ljubljana prenovi stavbo in jo leta 2009 odpre kot novoustanovljeni Javni zavod Center urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka, v katerem je poleg 60-odstotnega dele\u017ea sodobnega glasbenega programa na\u010drtovan tudi dele\u017e sodobnoplesne, eksperimentalne in razstavne produkcije. Direktor Centra urbane kulture postane Simon Kardum, njegov pomo\u010dnik za mened\u017ement in finance pa Mitja Bravhar. Kot popla\u010dilo simbolnega dolga, ki ga program novega kulturnega centra \u010duti do sodobnoplesne skupnosti, Kino \u0160i\u0161ka za\u010dne iskati mo\u017ene oblike sodelovanj z njo. Ena od njih je vstop Gorana Bogdanovskega in Kina \u0160i\u0161ka z Mitjo Bravharjem v evropski projekt Modul-dance.<\/p>\n<h3>2010\u20122011<\/h3>\n<p>Junija 2010 program Kratkih rezov s pove\u010danimi kuratorskimi ambicijami Gorana Bogdanovskega in nekaterih drugih \u010dlanov Nomad Dance Academy (Dragana Alfirevi\u0107, Dejan Srhoj) preraste v mednarodni sodobnoplesni festival Pleskavica, ki v svojem programu zdru\u017ei izobra\u017eevalne produkcije NDA z mednarodnim sodobnoplesnim programom. Leta 2011 se raz\u0161irjena ekipa Pleskavice (Goran Bogdanovski, Dragana Alfirevi\u0107, Sandra \u0110orem, Gregor Kamnikar, Dejan Srhoj, Jasmina Zalo\u017enik in Rok Vevar) odlo\u010di, da namesto predstav povabi \u0161estintrideset umetnic in umetnikov z Balkana in iz mednarodnega prostora ter \u0161tevilne doma\u010de. Povabljenci z obiskovalci dnevno kurirajo umetni\u0161ki in diskurzivni program, zve\u010der pa predstavljajo njegove rezultate. V produkcijo Pleskavice 2011 je \u017ee vklju\u010deno Umetni\u0161ko dru\u0161tvo Nomad Dance Academy Slovenija, ki je ustanovljeno konec leta 2010.<\/p>\n<h3>CoFestival 2012\u20132022<\/h3>\n<h3>2012<\/h3>\n<p>COFESTIVAL 2012 (26. 5.\u20128. 6. 2012). Ena od osrednjih te\u017eenj CoFestivala, prizadevanje za sodelovanje in sobivanje razlik \u2013 tako estetskih, kakor tudi nazorskih in organizacijskih \u2013, se uresni\u010di v obliki sofestivalskega formata, h kateremu pristopijo evropski projekt Modul-dance s partnerjem Kino \u0160i\u0161ka, Pleskavica s partnerjema Fi\u010do Baletom in Nomad Dance Academy Slovenija ter Ukrep, festival plesnih perspektiv, s Plesnim teatrom Ljubljana. CoFestival je odziv na spreminjajo\u010de se politi\u010dne, gospodarske, kulturne in umetni\u0161ke razmere po letu 2008, ki k nam prihajajo z zamikom. \u010ceprav je CoFestival 2012 programsko zelo eklekti\u010den, se na njem o\u010drtajo nekatere temeljne smernice, ki jim je zvest \u0161e danes: afirmacija (1) sodobnega plesa kot \u0161irokega spektra estetik in praks, (2) plesnega dela v naj\u0161ir\u0161em smislu (od gibalnega do diskurzivnega dela), (3) javnega \u010dasa sodobnega plesa (od zgodovinskih do najsodobnej\u0161ih primerkov del in praks), (4) kolektivnih estetskih oblik in plesnih praks, (5) singularnih teles, identitet in razlik plesa, (6) koreografskih umetni\u0161kih kontekstov in skupnosti (na lokalni in dr\u017eavni, regijski in mednarodni ravni), (7) koreografije kot raz\u0161irjene prakse, (8) sodobnega plesa v negledali\u0161kih prostorih in razli\u010dnih medijih, (9) festivalskega kuriranja kot postopkovnega dela, (10) sodelovanja in sobivanja razlik.<\/p>\n<p>Na festivalu se zvrsti 41 dogodkov (s ponovitvami 46), ki si jih ogleda 2779 gledalcev; povpre\u010dna obiskanost festivala je 68 gledalcev na dogodek. Umetni\u0161ki odbor sestavljajo: Goran Bogdanovski, Dragana Alfirevi\u0107, Sandra \u0110orem, Gregor Kamnikar, Sinja O\u017ebolt, Dejan Srhoj, Jasmina Zalo\u017enik in Rok Vevar.<\/p>\n<h3>2013<\/h3>\n<p>COFESTIVAL 2013 (17. 6.\u201221. 6. in 21. 9.\u201229. 9. 2013). CoFestival je sestavljen iz dveh delov: junijskega in septembrskega. Osrednja festivalska tema je umetnost sobivanja, ki v septembrskem delu iniciira Nomad Dance Institute, serijo umetni\u0161kih in diskurzivnih projektov, ki je plod sodelovanja regijske mre\u017ee z vrsto povabljenih ustvarjalcev. Obe izdaji uvede obse\u017een filmsko-plesni program, septembrska se za\u010dne o s predvajanjem Wendersovega filma, posve\u010denega Pini Bausch v 3D verziji. Poleg doma\u010dih in tujih predstav se junija odvije delavnica kompozicijskih principov Mateja Kej\u017earja, septembra pa nekdanji \u010dlan Ultima Vez Eduardo Torroja z mladimi udele\u017eenci dela na elementih predstave Wima Vandekeybusa \u010cesa se telo ne spomni (1987). Poleg plesnih predstav septembra gostimo uprizoritev \u010cehovove Utve, izrazito raziskovalno gledali\u0161ko delo, ki jo je Tomi Jane\u017ei\u010d postavil s \u010dlani Srbskega narodnega gledali\u0161\u010da Novi Sad in \u0161tudenti dramske igre na tamkaj\u0161nji gledali\u0161ki akademiji.<\/p>\n<p>Junijski del festivala sestavlja 8 dogodkov, ki si jih ogleda 532 gledalcev (67 gledalcev na dogodek), septembrskega pa 11 dogodkov, ki si jih ogleda 869 gledalcev (79 na dogodek). Oba dela skupaj si ogleda 1401 gledalec (v povpre\u010dju 74 na dogodek). Kuratorska in produkcijska ekipa festivala se odlo\u010di, da bo strategijo pridobivanja sredstev usmerila na tuje lokalne, regijske in dr\u017eavne sklade, ki podpirajo izvoz umetni\u0161kih del in na ta na\u010din razpr\u0161ila finan\u010dne vire, kar po\u010dne \u0161e danes. Umetni\u0161ki odbor sestavljajo: Goran Bogdanovski, Dragana Alfirevi\u0107, Jasmina Zalo\u017enik, Dejan Srhoj, Rok Vevar, Sinja O\u017ebolt in Andreja Kopa\u010d. Po koncu festivala se iz sestave CoFestivala umakne festival plesnih perspektiv Ukrep, iz umetni\u0161kega odbora odideta Sinja O\u017ebolt in Andreja Kopa\u010d, z letom 2013 pa se sklene tudi evropski projekt Modul-dance.<\/p>\n<h3>2014<\/h3>\n<p>COFESTIVAL 2014. Program CoFestivala 2014 je okrnjen in prehoden, saj je po koncu evropskih projektov in drugih ciklusov financiranj programiranje onemogo\u010deno. Tako se v medfestivalskem letu zvrstita dva dogodka: v Kreativnem centru Poligon srbski umetniki (Du\u0161an Bro\u0107i\u0107, Bojan \u0110or\u0111ev, Sini\u0161a Ili\u0107, Jana Jevtovi\u0107, Dragana Jovovi\u0107, Maja Mirkovi\u0107, Katarina Popovi\u0107, Ljiljana Tasi\u0107) v sodelovanju z doma\u010dimi Jano Bo\u017ei\u010d, Ivo Tratnik, Simonom Macuhom, Ines \u0160imuni\u0107, Jasmino Zalo\u017enik) ustvarijo participatorno delo Poligon v poligonu (podprto s sredstvi evropskega projekta Life Long Burning, kjer sodelujemo kot novi partnerji), ki ga razumejo kot aktivni, performativni dru\u017ebeni prostor, v Kinu \u0160i\u0161ka pa festival gosti Grobnico za Borisa Davidovi\u010da po naslovni kratki zgodbi znamenite zbirke novel Danila Ki\u0161a, ki jo je v produkciji Mini teatra zre\u017eiral Ivica Buljan. Kuratorski kolektiv (Dragana Alfirevi\u0107, Goran Bogdanovski, Mitja Bravhar, Dejan Srhoj, Rok Vevar in Jasmina Zalo\u017enik) se konsolidira za naslednjo izdajo festivala, pridobi sredstva za naslednje srednjero\u010dno obdobje in nato skupaj deluje v isti zasedbi do leta 2018. V tem obdobju se CoFestival finan\u010dno in vsebinsko razvije ter gradi pridobivanje javnega zaupanja. CoFestival na ve\u010dletnem projektnem razpisu 2014\u20122017 na Ministrstvu za kulturo pridobi sredstva v letnem znesku 12.000 EUR. Za CoFestival 2014 ni statistike obiskanosti.<\/p>\n<h3>2015<\/h3>\n<p>COFESTIVAL 2015 (25. 11.\u20126. 12. 2015). Festivalska izdaja 2015 je prelomna, saj si z ustvarjenimi pogoji kuratorska ekipa prvi\u010d zagotovi ve\u010djo stopnjo kuratorske avtonomije, s katero na selektiven na\u010din realizira skoraj vse glavne smernice kontekstualnih kuratorskih te\u017eenj, zastavljenih ob ustanovitvi festivala. Kuratorska ekipa zapi\u0161e, da jo na CoFestivalu 2015 zanimajo raznoliki umetni\u0161ki pristopi, ki intervenirajo v polje na\u0161ega pogleda in nas silijo, da kolektivno reflektiramo imaginarne ali stvarne koreografsko-plesne figure. Festival odpre predstava Doris Uhlich Ve\u010d kot goli (More Than Naked), otvoritveni govor na festivalu izvedeta Dragana Alfirevi\u0107 in Mitja Bravhar v \u00bbcesarjevih novih obla\u010dilih\u00ab. S filmskim in diskurzivnim programom se kuratorska ekipa dotakne pere\u010dega problema sodobnih ekonomskih in politi\u010dnih migracij, ki se leta 2015 stekajo v Evropo.<\/p>\n<p>V katalogu 2015 kuratorska ekipa zapi\u0161e: \u00bbS pre\u017eemanjem in sopostavljanjem raznolikih praks in dogodkov posku\u0161amo odpreti prostor, ki bi bil dovolj prepusten, da bi nam omogo\u010dil festivalske dogodke do\u017eiveti kot vabilo, na podlagi katerega bi kot improvizatorji \u017eivljenja aktivneje pristopili k na\u0161emu lastnemu bivanju. To bivanje prepoznavamo kot nasprotovanje programu popolne kapitalisti\u010dne mobilizacije dru\u017ebe in kot poziv k lastni intervenciji v predpostavljene dru\u017ebene prostore, v katerih je so-bivanje ugledano kot perspektiva in pozicija. Povezovanje, preizpra\u0161evanje, odpiranje in kriti\u010dno (so)delovanje je postavljeno kot izziv nam vsem.<\/p>\n<p>Dogodki, ki jih predstavljamo, se vsak na svoj na\u010din vpisujejo v teme sobivanja in s tem ustvarjajo pogoje novim estetikam, ki nas zanimajo. Z njimi preizpra\u0161ujemo pozicijo marginaliziranih skupin v dru\u017ebi, pozicijo gracioznih in pogosto nesli\u0161nih glasov balerin, izpostavljamo improvizacijo kot orodje, postopek in uprizarjanje (delavnica in predstava), arhiviranje kot umetni\u0161ki proces v relaciji do arhiviranja umetni\u0161kih procesov. Premi\u0161ljujemo festivale kot tisto polje, ki vse bolj zahteva premislek v obliki (samo)kritike in s tem odpira mo\u017enost premisleka o njegovih potencialih ter ustvarjanja pogojev druga\u010dnega delovanja. Pozabiti ne smemo na umetnike, na njihovo ranljivo pozicijo, ki je lahko enako marginalna, izpodrinjena in izkrivljena, kar se \u0161e posebej razkrije s \u010dasovnim odmikom in v tematizaciji pere\u010dih dru\u017ebenih tem. Festival razpiramo kot prostor sre\u010danja in mo\u017enost sobivanja razli\u010dnih politi\u010dnih stali\u0161\u010d in ne le infantilnega ob\u010dudovanja \u2018popolnega telesa\u2019 in plesne tehnike.\u00ab<\/p>\n<p>Festival je sestavljen iz 15 dogodkov, ki si jih ogleda 703 gledalcev (v povpre\u010dju 47 gledalcev na dogodek). Nomad Dance Academy Slovenija preko mre\u017ee Nomad Dance Academy s partnerstvom v evropskem projektu Life Long Burning pri\u010dne \u010drpati sredstva z omenjenega naslova za projekte, vezane na Nomad Dance Institute, s katerim v naslednjih letih okrepi sofinanciranje festivala, Kino \u0160i\u0161ka pa postane \u010dlanica evropske plesne mre\u017ee European Dancehouse Network, ki se s svojimi programskimi sklopi v naslednjih letih intenzivneje vklju\u010di v razli\u010dne festivalske izdaje.<\/p>\n<h3>2016<\/h3>\n<p>COFESTIVAL 2016 (25. 11.\u20124. 12. 2016). Kuratorska ekipa je v katalog CoFestivala 2016, posve\u010denega temi plesa in upora, zapisala: \u00bbLeto\u0161nji CoFestival prina\u0161a koreografsko masovko Kolektivni poskoki uveljavljene nem\u0161ke koreografinje Isabelle Schad, v kateri koreografinja preizpra\u0161uje emancipatorne potenciale mno\u0161tvenega plesnega telesa. Tradicionalne obrazce plesnih kolektivov pod optiko korporativne ekonomske eksploatacije z antropolo\u0161kim pristopom koreografsko razi\u0161\u010deta Amanda Pi\u00f1a in Daniel Zimmermann v predstavi Ples in upor iz serije Ogro\u017eena \u010dlove\u0161ka gibanja. Z vidiki kolektivnosti in estetike se na razli\u010dne na\u010dine ukvarjata predstavi Gorana Bogdanovskega 2:0, ki pomeni vrnitev k razseljenemu baletno-nogometnemu kolektivu iz leta 2000, s katerim je koreograf v ljubljanski operi predstavil svojo sodobno baletno uspe\u0161nico 1:0, ter \u0161panskega plesalca in koreografa Alberta Quesade, ki se v Solu na Bacha in Glenna ukvarja s koreografsko proceduralnostjo, s katero je koreografovo instanco v novej\u0161i plesni zgodovini nadomestila egalitarna raba plesnih partitur in s tem de-hierarhizirala koreografsko polje plesnega modernizma. Z vidiki telesnega nasilja v sodobni dru\u017ebi se ukvarja predstava mladih nem\u0161kih umetnikov Verene Billinger in Sebastiana Schulza Nasilni dogodek, v kateri se oblike sodobne spektakularne telesne brutalnosti analizirajo v razli\u010dnih oblikah mediatizacije, flamsko-portugalski duet \u0160e vedno te prena\u0161am Pietera Ampeja in Guilherma Garrida pa razstavlja nasilnost mo\u0161kega prijateljstva v okviru heteronormativnosti. Performans doma\u010de umetnice Bare Kolenc z naslovom Retorika \u2212 Zasebne misli 4\u00ba problematizira institucijo sodstva in pravne retorike v razmerju do odmerjene retori\u010dne funkcije, ki je znotraj sodnega aparata dodeljena posamezniku, predstava Samo moje srbskih plesalcev, performerjev in koreografov Igorja Koruge in Ane Dubljevi\u0107 pa se na pretresljiv na\u010din ukvarja z oblikami sodobne psihopatologije ter hkrati zastavlja vpra\u0161anje, ali izstop iz privatnega razre\u0161evanja sistemskih protislovij lahko privede do nove dru\u017ebene konsolidacije.<\/p>\n<p>Predstava Pribli\u017eevanja #5 nem\u0161ko-srbskega tandema Martina Sonderkampa in Darka Dragi\u010devi\u0107a nam razodene, da dru\u017ebenega in politi\u010dnega prostora ali prostora emancipacije ni mogo\u010de razumeti brez temeljnega razumevanja posebnosti fenomenolo\u0161kih \u2013 materialnih dinamik (individualnih ali mno\u0161tvenih) teles v odnosu do kraja in njegove utilitarnosti (prostora), solo Roberte Milevoj z naslovom Spet Roberta pa si s tanko\u010dutno plesno ekspresivnostjo zastavi vpra\u0161anje, ali je med naravnim in umetnim prostorom ob eskapizmu mo\u017ena \u0161e kak\u0161na sprava in stik.<\/p>\n<p>Spremljevalni program se bo ukvarjal z raz\u0161irjenimi pogledi na pojem koreografskega, plesnega in kulturnega dela ter s \u010dasovnimi (zgodovinskimi) telesnimi in umetni\u0161kimi sledmi. Zgodovinske plesne kontekste in skupnosti bosta naslavljala razstava Ksenija Hribar: med britanskim in slovenskim sodobno plesnim kontekstom ter strokovno sre\u010danje Arhiviranje koreografskih praks v okviru programa Nomad Dance Institute. Z razli\u010dnimi fenomeni akumulacij \u010dasa v telesih se bomo ukvarjali z Martinom Sonderkampom in Darkom Dragi\u010devi\u0107em na delavnici Podalj\u0161evanja #1, ob filmu Michaela Maurissensa Telo kot arhiv in v pogovoru s plesnim dramaturgom Guyom Coolsom na predstavitvi njegove nove knjige Imaginative Bodies. Nina Bo\u017ei\u010d Yams in Dejan Srhoj bosta na delavnici Uporaba koreografskih orodij v organizacijskem kontekstu sodobni ples sku\u0161ala raz\u0161iriti na druga polja dru\u017ebenih dejavnosti, vsi skupaj pa se bomo na predstavitvi knjige Franca Berardija Bifa z naslovom Kognitarci in semiokapital, ki bo kmalu iz\u0161la pri Zavodu Maska, s Katjo \u010ci\u010digoj poukvarjali s pere\u010dim vpra\u0161anjem prekarnega dela.\u00ab<\/p>\n<p>Festival je sestavljen iz 21 dogodkov, ki si jih ogleda 1616 gledalcev (77 na dogodek). Nomad Dance Academy Slovenija postane partner evropskega projekta DANCE ON PASS ON DREAM ON, s katerim v naslednjih letih okrepi sofinanciranje festivala.<\/p>\n<h3>2017<\/h3>\n<p>BALKANSKA TURNEJA MRE\u017dE EDN (22.\u201329. 4. 2017). Aprila 2017 raz\u0161irjena kuratorska ekipa CoFestivala predstavnike evropske sodobnoplesne mre\u017ee European Dancehouse Network popelje na ogled sodobnoplesnih urbanih sredi\u0161\u010d Balkana od Ljubljane, Zagreba, Beograda in Skopja do Sofije. V vsakem mestu je organiziran umetni\u0161ki in diskurzivni program ter predstavitev lokalnih sodobnoplesnih skupnosti in njihovih dejavnosti.<\/p>\n<p>COFESTIVAL 2017 (12. 9.\u201224. 9. 2017). V Uvodniku v CoFestivalskem katalogu 2017 pi\u0161e: \u00bbDa bi razlike spregovorile, smo se letos odlo\u010dili program razdeliti v ve\u010d sklopov: (1) Corpus in njegova negotova telesa, (2) Ples na razli\u010dnih straneh \u010dasa, (3) Paralakse teles, (4) Koreografija kot prenos: Yvonne Rainer in Trio A, (5) Situacije, premestitve, razpostave. To se nam zdi ustvarjalno in konstruktivno, ker si z izpostavljanjem koreografskih, politi\u010dnih in socialnih problemov \u017eelimo intenzivneje nasloviti gledalsko opravilo in spodbuditi mi\u0161ljenje tega procesa.<\/p>\n<p>Nezmo\u017enost odnosa, empatije in dotika, o katerih govori Franco Berardi Bifo v nekrologu Marku Fisherju, nezmo\u017enost ob\u010dutenja in razumevanja lastne telesne te\u017ee, na\u010dinov, kako se telo lahko giblje z njo, bremena, ki ga delimo zaradi nezmo\u017enost dojetja, da se penetracije zlove\u0161\u010dega sveta ne bomo re\u0161ili z zapiranjem v oklepe in name\u0161\u010danjem antivirusnih programov v na\u0161a telesa \u2013 vse to v sodobnem plesu spodjeda sporazumevanje. Verjamemo, da je prihodnost sodobnega plesa v skupinskem telesu: kar mora sodobni ples rehabilitirati, je mo\u017enost telesnega odnosa in njegove prezence, ne reprezentacije. Resenzibilizacijo razumemo kot generiranje telesnih (materialno-gibalnih) \u0161ifer, odnosa teles, ki se izmikajo temu, da bi jih do konca nevtraliziral jezikovni kod. Ne \u017eelimo, da je vse dostopno takoj, podrejeno takoj\u0161nji zadovoljitvi potro\u0161ni\u0161kih \u017eelja. \u017delimo \u010das in odnose, ki terjajo trajanje in postopnost. Upamo, da si boste z nami vzeli \u010das zanje.\u00ab<\/p>\n<p>CoFestival 2017 ponudi enega najambicioznej\u0161ih in najkonsistentnej\u0161ih kuratorskih programov dotlej. V borbi za gledalce se kuratorska ekipa odlo\u010di poskusiti s septembrskim terminom, saj je to prvo leto brez festivala Ex ponto, ki je po navadi potekal v tem \u010dasu. Tako se festival odvije prvi de\u017eevni teden po poletju in v \u010dasu evropskega ko\u0161arkarskega prvenstva. Ekipa terminsko odlo\u010ditev ob\u017ealuje, ker obisk ni tak\u0161en, kot si ga je obetala. Festival je sestavljen iz 18 dogodkov, ki si jih ogleda 1686 gledalcev (94 na dogodek). Goran Bogdanovski po zaklju\u010dku zapusti kuratorski kolektiv CoFestivala. Nomad Dance Academy Slovenija na programskem razpisu 2016\u20122019 Mestne ob\u010dine Ljubljana pridobi ve\u010dletno financiranje.<\/p>\n<h3>2018<\/h3>\n<p>COFESTIVAL 2018 (23. 11.\u201229. 11. 2018). CoFestival 2018 se za\u010dne v Zagrebu, kamor se z gledalci odpeljemo na ogled predstav hrva\u0161ke skupine BADco., ki je poleg Lucinde Childs osrednje ime festivala, njenim Zgodnjim delom pa posvetimo tudi sklop predavanj. Festival se zaklju\u010di s konferenco o kolektivu BADco., ki ga organiziramo v Galeriji Aksioma v Ljubljani. Izdaja 2018 se v prete\u017enem delu posveti delom zgodovinskega in sodobnega koreografskega konstruktivizma.<\/p>\n<p>V Uvodniku v katalogu CoFestivala 2018 kuratorska ekipa zapi\u0161e: \u00bbLeto\u0161nji CoFestival bo odprl gr\u0161ki koreograf Christos Papadopoulos z izvrstnim kvartetom Opus, ki gledalcu zagotavlja tako intelektualni kakor tudi \u010disti estetski u\u017eitek. Neizmerno veseli smo, da bomo lahko v dveh ve\u010derih doma\u010demu ob\u010dinstvu predstavili sedem zgodnjih del ameri\u0161ke koreografinje Lucinde Childs, in to prav v \u010dasu, ko v newyor\u0161kem Muzeju sodobne umetnosti poteka retrospektivna razstava, posve\u010dena legendarnemu kolektivu Judson Dance Theatre, v katerem je koreografinja za\u010dela plesno pot. Postopkovnost in koreografski konstruktivizem, ki ga je ta kolektiv za\u010del razvijati v \u0161estdesetih letih, se je v zadnjih dveh desetletjih v svojevrstnem plesnem in\u017eeniringu preobrazil in izpopolnil pri izvrstnem zagreb\u0161kem kolektivu BADco., ki mu letos namenjamo posebno pozornost, njihova dela pa si bomo ogledali tako v Zagrebu kakor tudi v Ljubljani. Srbski plesalec in koreograf Marko Mili\u0107 bo prvi\u010d po letu 2011 pri nas nastopil s poeti\u010dnim koreografskim stripom Lumi, v katerem se ukvarja s fenomenom spletnega zmenkarstva, z Ano Dubljevi\u0107 in Darja Jano\u0161evi\u0107 pa \u0161e v predstavi Koreoerotikon, v kateri se ustvarjalci ukvarjajo s konstrukti eroti\u010dnih plesnih teles v popularni kulturi in anti\u010dnih plesnih obrazcih. Slavni libanonski scenski in vizualni umetnik Rabih Mrou\u00e9, ki je ljubljanskemu ob\u010dinstvu dobro znan, bo z mednarodno zasedbo Dance On Ensemble v predstavi Slon koreografsko analiziral takti\u010dno telo v vojnih razmerah, izjemna nem\u0161ka koreografinja in vizualna umetnica Anna Konjetzky pa bo v Odkru\u0161kih ranljivo \u010dlove\u0161ko telo konfrontirala z dinami\u010dnimi prostorskimi situacijami, ki spominjajo na konstrukcije nem\u0161kih gledali\u0161ko-koreografskih eksperimentov avantgardnega Bauhausa. Nem\u0161ka plesalka, koreografinja in pedagoginja Gisella M\u00fcller v predstavi Spet jaz, vendar ne sama v sodelovanju z zvo\u010dnima in radijskima umetnikoma Andijem in Hannesom Teichmannom proces konstrukcije koreografskega objekta postavi na sti\u010di\u0161\u010de med zvo\u010dnim in koreografskim prostorom. Med doma\u010dimi umetniki predstavljamo dve premieri: Mala Kline se v predstavi SONG ukvarja z ljubezenskimi vzgibi \u010dlove\u0161kih ravnanj, Dejan Srhoj pa kompleksen proces tehnolo\u0161kega razvoja robota, v katerem je kot koreograf sodeloval na \u0160vedskem, predstavlja v mehatroni\u010dni koreografiji Robot Nao. CoFestival bomo zaklju\u010dili z dvema programskima konstantama: sodelovanjem s Slovenskim mladinskim gledali\u0161\u010dem in s tematikami, ki se ti\u010dejo skupne jugoslovanske in deljene post-jugoslovanske zgodovine. Srbski umetnici Ana Vujanovi\u0107 in Marta Popivoda, ki zadnja leta \u017eivita in delata v Berlinu, se podpisujeta pod predstavo Narodna sprava: Krajine svobode, v kateri se s koreografskimi elementi lotevata vidikov \u017eenskega antifa\u0161isti\u010dnega boja v \u010dasu druge svetovne vojne na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije.\u00ab<\/p>\n<p>CoFestival se ponovno odvije novembra, sedma edicija CoFestivala pa obisk o\u010ditno in zaznavno stabilizira brez internih ogla\u0161evalskih taktik. Festival sestavlja 19 dogodkov, ki si jih ogleda 2009 gledalcev (106 na dogodek). Festivalsko vzdu\u0161je je prazni\u010dno, javnost in ustvarjalci festivala zadovoljni. Kuratorski kolektiv zaklju\u010di, da si je CoFestival pridobil javno zaupanje in po sedmih letih zgradil svoje ob\u010dinstvo, ne da bi se pri tem odpovedal kvaliteti in zahtevnosti dogodkov. Kuratorska ekipa Kino \u0160i\u0161ka na ve\u010dletnem projektnem financiranju 2018\u20122021 Ministrstva za kulturo pridobi sredstva za CoFestival v znesku 30.470 EUR.<\/p>\n<h3>2019<\/h3>\n<p>KONFERENCA O MRE\u017dI REZIDENC NORSE (8.\u201311. 4. 2019). Aprila raz\u0161irjena kuratorska ekipa CoFestivala v sodelovanju z Mestno ob\u010dino Ljubljana v Kinu \u0160i\u0161ka organizira Konferenco o mre\u017ei rezidenc NORSE. Na njej gostje razli\u010dnih sodobnoplesnih organizacij z Zahodnega Balkana s predstavniki mestnih ob\u010din na\u010drtujejo razvoj reziden\u010dne mre\u017ee, ki bi delno nadomestila deficit sodobnoplesne institucionaliziranosti v regiji. Konferenca je sestavljena tudi iz umetni\u0161kega programa, na katerem svoja dela predstavijo Anna Bicz\u00f3k (Precedenti za potencialno prihodnost, 2017), Mateja Bu\u010dar (Dvori\u0161\u010dno okno \/ Dancers Without Answers, 2018), Maja Delak (Samo za danes, 2018), Anna Kreitmayer in Sonja Pregrad (Tam in tukaj, 2018) in David Soml\u00f3 (Mandala, 2017).<\/p>\n<p>COFESTIVAL 2019 (21. 11.\u201227. 11. 2019). CoFestival 2019 se je posvetil vpra\u0161anju \u010dasa in tehnologije. \u00bbPrihodnost je negotova in nezagotovljena,\u00ab zapi\u0161e kuratorska ekipa v katalo\u0161kem uvodniku. Festival odpreta dokumentarec o \u0161estih delovnih desetletjih ameri\u0161ke koreografinje Deborah Hay in njena koreografija Ujemanje v izvedbi \u0161vedskega ansambla Cullberg, sklene pa ga plesna antiutopija Motnja Florencie Demestri in Samuela Lefeuvrea, ki predstavlja tudi prvo CoFestivalovo mednarodno koprodukcijo s finan\u010dnim vlo\u017ekom. Analiza v temnem polju Jefte van Dintherja je s svojo afektivno naelektreno distopijo eden od festivalskih vrhuncev, prav tako javnost intenzivno nagovorita Doris Uhlich in Michael Turinsky z duetom Rejvma\u0161ina, ki vpra\u0161anje tehnologije prenese na kulturo hendikepa. Darko Dragi\u010devi\u0107 in Martin Sonderkamp se s tehnolo\u0161kimi vmesniki v Nosilcu zvoka ukvarjata s dekonstrukcijo subjekta, Neuspeh kot praksa Darka Dragi\u010devi\u0107a pa vpra\u0161anje spodrsljaja in neuspeha postavi v sredi\u0161\u010de umetni\u0161kega ustvarjanja. Pretekle in bodo\u010de mikropoliti\u010dne teme zastopajo doma\u010di Tatovi podob, Dar\u00edo Barreto Damas in Aleksandar Georgiev z duetom Mese\u010dina ter James Batchelor s solom Hiperprostor. Jurij Konjar, Andreja Rauch Podrzavnik, Jaka \u0160imenc in Bla\u017e Celarec se predstavijo z zvrstnim odprtim delom Ponedeljek ob devetih. Festival sklene dokumentarni film re\u017eiserke Alle Kovgan Cunningham (2019), ki nastane ob desetletnici smrti newyor\u0161ke sodobnoplesne legende in ga v Ljubljani gledamo pred njegovo uradno svetovno premiero. V okviru festivala poteka tudi generalna skup\u0161\u010dina evropske plesne mre\u017ee European Dancehouse Network.<\/p>\n<p>Festival sestavlja 19 dogodkov, ki si jih ogleda 2688 gledalcev (141 na dogodek), in je najbolj obiskan festival v obdobju brez epidemi\u010dnih restrikcij in omejitev obiska. Kuratorski kolektiv sklene, da je ocena javnega zaupanja in izgradnje ob\u010dinstva, ki jo je artikulirala ob pretekli ediciji, to\u010dna. Dejan Srhoj po zaklju\u010dku zapusti kuratorski kolektiv CoFestivala.<\/p>\n<h3>2020<\/h3>\n<p>COFESTIVAL 2020 (25. 11.\u20121. 12. 2020 in 28. 5.\u201231. 5. 2021). Festival je zaradi razglasitve epidemije Covida-19 razdeljen na spletni del, takoj po sprostitvi epidemi\u010dnih ukrepov pa se maja 2021 odvije \u0161e v \u017eivo, vendar je zaradi strogih ukrepov in pogojev za obiskovanje kulturnih dogodkov razmeroma slabo obiskan. \u017de med spomladansko razglasitvijo epidemije leta 2020 se kuratorska ekipa za\u010dne ukvarjati z vpra\u0161anjem, kako se odzvati na nove razmere. Del festivalskega prora\u010duna nameni trem ustvarjalnim ekipam, ki jih sestavljajo umetnice in umetniki, publicistke in publicisti, kulturne delavke in delavci, ki sodelujejo pri raziskavah izbranih tem. Nekateri se predstavijo na spletni izdaji z deli pod skupnim naslovom Za\u010dasna kreativna platforma.<\/p>\n<p>Festivalski program, ki je posve\u010den praksam koreovokalistike z naslovom Oja\u010devalci glasov, kurirajo: Irena Z. Toma\u017ein (gostujo\u010da sokuratorica), Dragana Alfirevi\u0107, Mitja Bravhar, Rok Vevar in Jasmina Zalo\u017enik. Filmsko-diskurzivni in koncertno-plesni program, ki ga gledalci novembra 2020 spremljajo na spletu, uvede serija predavanj, projekcij in delavnic z naslovom Oja\u010devalci glasov (Irena Z. Toma\u017ein, Rok Vevar, Luka T. Zagori\u010dnik, Jule Flierl, Igor Dobri\u010di\u0107 idr.), filmski program o Valeski Gert pospremita Jule Flierl in Irena Z. Toma\u017ein, dokumentarec o ameri\u0161ki plesni inovatorki Anni Halprin pa Vala Foltyn in Rok Vevar. Festival gosti spletna koncerta Sainkho Namtchylak in Iva Dimcheva ter nekaj spletnih delavnic. Diskurzivni program se v letu 2021 z nekaj dodatnimi povabili k pisanju razvije v tematsko \u0161tevilko revije Maska, ki jo uredijo Jasmina Zalo\u017enik, Pia Brezav\u0161\u010dek in Rok Bozovi\u010dar.<\/p>\n<p>Petnajst spletnih dogodkov preko Zooma ali kasnej\u0161ega ogleda na YouTube (do 4.12.2020) dose\u017ee 870 obiskovalcev (58 na dogodek). Nomad Dance Academy Slovenija na programskem razpisu 2020\u20122023 Mestne ob\u010dine Ljubljana pridobi ve\u010dletno financiranje.<\/p>\n<h3>2021<\/h3>\n<p>Maja poteka kratka izdaja CoFestivala 2020, ki ga zaradi zdravstvenih razmer ni bilo mogo\u010de uresni\u010diti v letu 2020. Program je okrnjen, saj vrsta mednarodnih kolektivov zaradi ote\u017eenega prehajanja meja ne more pripotovati, letalski promet je moten, primerijo pa se tudi primeri obolenj za Covidom. Obisk festivala je nizek, saj vrsta doma\u010dih obiskovalcev nima potrebnega zdravstvenega potrdila za vstop na javne dogodke ali pa se jim ti zdijo zdravstveno tvegani. CoFestival se za\u010dne tik po odprtju javnih kulturnih prostorov konec maja s predstavo Andreje Rauch Podrzavnik Posebna izdaja, Jule Flierl predstavi koreovokalni solo Nameravam peti, Sergiu Matis predstavi koronsko delo Nemir, festival pa sklene serija koreovokalnih kompozicij berlinskega kolektiva Maulwerker. \u0160tiri predstave si ogleda 150 gledalcev (38 na predstavo).<\/p>\n<p>COFESTIVAL 2021 (25. 11.\u20122. 12. 2021). \u010cetudi je CoFestival 2021 podvr\u017een omejitvam obiska, se njegov sre\u010dni teden odvije v \u010dasu, ko v Ljubljani zaradi razli\u010dnih razlogov ni obilja gledali\u0161kih ali plesnih dogodkov. Povpra\u0161evanje po predstavah je izjemno. Pred festivalom se na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici odpre razstava fotografij, saj se napoveduje CoFestivalova jubilejna deseta edicija, nekaj dni pred za\u010detkom pa se za\u010dne delavnica plesne kritike. Festival odpre nem\u0161ka koreografinja Isabelle Schad s kolektivnim delom Odsev, zaradi katerega so v Kinu \u0160i\u0161ka zgradili poseben vrtljiv oder. Stara znanca ljubljanskega ob\u010dinstva Jonathan Burrows in Matteo Fargion doma\u010do javnost navdu\u0161ita z legendarnim Duet, kjer oba sedita in Pisanje na novo. Anna Nowicka in Roni Chadash se predstavita z dvema razli\u010dnima solisti\u010dnima deloma, zelo dobro je obiskana tudi plesna delavnica bolgarskega umetnika Jasena Vasileva, na zaklju\u010dni predstavitvi katere ve\u010d kot dvajset udele\u017eencev v razli\u010dnih tempih izvaja isto partituro. Zvrsti se serija diskurzivnega in filmskega programa, na katerem kuratorska ekipa z gledalci obravnava temo \u00bbraziskovanje gibanja\u00ab.<\/p>\n<p>\u00bbDa pa je &#8216;raziskovanje gibanja&#8217; lahko postalo del umetni\u0161kih del in njihove recepcije, je morala v sodobnem plesu sovpasti cela vrsta na\u010drtnih in naklju\u010dnih situacij, okoli\u0161\u010din in pogojev, ki jih na tem mestu ne moremo obravnavati, lotili pa se jih bomo z na\u0161im leto\u0161njim programom. Med klju\u010dnimi pa je bila vendarle prepri\u010danost javnosti in plesnih umetnikov, da se v dogodkovnih umetni\u0161kih praksah (ali oblikah) v prostoru in \u010dasu, ki so ga gledalci in umetniki pripravljeni deliti, lahko postopoma razvije tudi kaj, kar ni imelo kon\u010dne oblike \u017ee pred dogodkom. \u010cetudi se danes to zdi nekam samoumevno, sredi dvajsetega stoletja ni bilo tako. Takrat je imela svojo odprto obliko v razmeroma jasnih in spremenljivih stilnih okvirih izklju\u010dno jazzovska glasba, \u0161ele ko so javno legitimnost pridobili aleatori\u010dni na\u010dini glasbenega komponiranja, ki so z neobi\u010dajnimi notacijami terjali, da poustvarjalec v izvajanje skladbe vlo\u017ei ve\u010dji dele\u017e lastne interpretacije, so se razpolo\u017eljiva in razmeroma uspe\u0161na umetni\u0161ka znanja lahko na postopkoven na\u010din vklju\u010dila tudi v podro\u010dje sodobnega plesa in moderne skulpture.<\/p>\n<p>Razvoj, ki so ga od srede petdesetih do konca sedemdesetih let do\u017eivela ta umetni\u0161ka podro\u010dja, je proizvodnjo in recepcijo teh umetnosti temeljno spremenil. Od takoj\u0161nje sinhronizacije umetni\u0161kih stilov in gledalskih okusov, ki so dela bodisi zavra\u010dali, bodisi sprejemali, se je interes umetnikov in gledalcev osredoto\u010dil na to, kar pred njihovimi telesi in o\u010dmi nastaja in se razvija sproti, po navadi skladno z izhodi\u0161\u010dnimi dogovori, zastavki ali koncepti. V proizvodnjo in recepcijo plesa je vstopil razvojni ali postopkovni \u010das, z njim pa tudi jezik, s katerim se je izkazoval interes, da se izkustvene plasti plesa pretvorijo v besede, izraze, termine in pojme, ki bi jim zagotovili pripadajo\u010do racionalnost. Raziskovalnost.\u00ab<\/p>\n<p>V drugem delu festivala gledalce navdu\u0161i Sheena McGrandles z duetom Zami\u0161ljeno, eden od vrhuncev festivala pa je prav gotovo hipnoti\u010dna predstava ION CoFestivalovega starega sodelavca Christosa Papadopoulosa. Festival skleneta izjemna doma\u010da umetnika: Vito Weis s solom Slaba dru\u017eba in Snje\u017eana Premu\u0161 z odprtim delom Vsak zdaj je \u010das, prostor.<\/p>\n<p>Zaradi epidemi\u010dnih ukrepov, predpisane razdalje med sede\u017ei in najve\u010djim dovoljenim \u0161tevilom gledalcev na posameznem prizori\u0161\u010du je \u0161tevilo obiskovalcev omejeno in zaradi tega okrnjeno. Prvi\u010d se zgodi, da gledalci CoFestivala ostajajo pred vrati prizori\u0161\u010d. Na festivalu si 14 dogodkov tako ogleda skupno le 1097 gledalcev (78 na dogodek). Vzdu\u0161je na festivalu je izjemno, prazni\u010dno in vzneseno.<\/p>\n<p>\u00bbTa &#8216;javna sti\u010dnost&#8217; sodobnega plesa, ki se odvija med gledalstvom in umetni\u0161kim plesnim delom, je hkrati po na\u0161em prepri\u010danju v sodobnem trenutku globalnega sveta tista skupnostna potencialnost, ki zaradi svoje telesnosti vsebuje inherentno politi\u010dnost. Predvsem zaradi tega, ker na\u0161e na\u010dine nematerialne, segregirane in virtualne delovne proizvodnje razkriva s svojim materialnim (telesnim, prostorskim in \u010dasovnim) negativom, s katerim na\u0161ih \u017eivljenj ni mogo\u010de ve\u010d tako zlahka virtualno nadzirati, disciplinirati ali koreografirati njihovih \u017eelja. Prav zaradi tega se nam zdi \u017ee od samega za\u010detka CoFestivala nujno afirmirati \u0161irok spekter plesnega dela, ki ga ne predstavljajo izklju\u010dno gotove in nespremenljive oblike stabilnih koreografij. Ne zanima nas samo, kaj na\u0161a individualna ali kolektivna telesa so, ampak kaj lahko \u0161ele postanejo; ne zanima nas zgolj identiteta, ampak predvsem razlika, ne zanima nas samo, kako ve\u0161\u010de se lahko telo premika, ampak ali se je sposobno z dotikom ali stikom odzvati na na\u0161e telo, si vzeti svoj pripadajo\u010di \u010das, odpreti prostor skupnega in z nepredvidljivimi zamislimi poiskati oblike ali prehode sti\u010di\u0161\u010d, ki jih samo ne zmore na\u010drtovati.<\/p>\n<p>Od vsega, kar se ima zgoditi na programu CoFestivala 2021, nas najbolj veseli, da bomo gostili privla\u010dne, fascinantne in gledljive in uspe\u0161ne predstave, ki pa jim je nemara skupno to, da se pogled in ples sre\u010dujeta tako na odru, kakor tudi v avditoriju. Raziskovanje gibanja je v zgodovini sodobnega plesa namre\u010d konstitutivno dolo\u010dilo to, da sta pogled in ples zavzela skupno, nelo\u010dljivo mesto: da je vsaka plesalka hkrati tudi natan\u010dna gledalka lastnega po\u010detja, lastne izku\u0161nje in da se izku\u0161nja gledalke v klju\u010dnem trenutku znajde sredi plesa ali koreografiranja estetskega do\u017eivljaja. Tu se v plesu za\u010dne zgodba emancipirane gledalke,\u00ab festivalska ekipa zapi\u0161e v svojem katalo\u0161kem Uvodniku.<\/p>\n<h3>2022<\/h3>\n<p>Kuratorska ekipa na ve\u010dletnem projektnem financiranju festivalov za obdobje 2022\u20122025 Ministrstva za kulturo, na katerega se prijavi Center urbane kulture Kino \u0160i\u0161ka, pridobi sredstva za CoFestival v znesku 33.250 EUR.<\/p>\n<p>Enajsti CoFestival bo potekal v Kinu \u0160i\u0161ka, Stari mestni elektrarni in Lutkovnem gledali\u0161\u010du Ljubljana od 25. novembra do 1. decembra. CoFestival 2022 lahko razdelimo na tri tematske sklope. Prvi koreografsko snov obravnava skozi kolektiven ali subjektiven \u010das (Moritz Ostruschnjak, Michiel Vandevelde, Mateja Rebolj in Magdalena Reiter, Alma S\u00f6derberg in ansambel Cullberg), drugi telo in \u017eivljenje motri skozi prizmo virtualne in digitalne krajine (Yuske Taninaka, Aleksandar Georgiev z ekipo, Barbara Matijevi\u0107 in Giuseppe Chico), tretji pa sodobni trenutek pretvarja v poeti\u010dno podobo, ki se neizogibno izteka v naravo (V\u011bra Ondra\u0161\u00edkov\u00e1 s kolektivom, Mala Kline).","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Obdobje pred CoFestivalom 2008\u20122009 Fi\u010do Balet kot partner regijske sodobnoplesne mre\u017ee Nomad Dance Academy (NDA) v juniju 2008 in 2009 organizira zaklju\u010dek regijskega nomadskega sodobnoplesnega izobra\u017eevalnega programa v obliki festivalske izdaje z naslovom Kratki rezi (Short Cuts). Udele\u017eenke in udele\u017eenci z Balkana in mednarodnega prostora skupaj z mladimi doma\u010dimi ustvarjalci s podro\u010dja odrskega zvoka, oblikovanja [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4936,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-4085","page","type-page","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4085","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4085"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4085\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4213,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4085\/revisions\/4213"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4936"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4085"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}