{"id":2711,"date":"2021-10-25T22:05:30","date_gmt":"2021-10-25T22:05:30","guid":{"rendered":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/?page_id=2711"},"modified":"2025-11-03T19:06:25","modified_gmt":"2025-11-03T19:06:25","slug":"cofestival","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/cofestival\/","title":{"rendered":"CoFestival"},"content":{"rendered":"<strong>JAVNI \u010cAS PLESA<br \/>\n<\/strong><br \/>\nMed programskimi pojmi in na\u010deli, ki sestavljajo kuratorske interese CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa, je tudi pojem javnega \u010dasa, s katerim sku\u0161amo pregovorno efemernost plesa videti druga\u010de. Namesto izginjajo\u010dih trenutnosti javni \u010das plesa razumemo v selitvah, prehodih, prenosih, preobra\u017eanjih in nadaljevanjih med telesi, vezmi, interesi in postopki, med razli\u010dnimi geo-kulturnimi okolji posameznih umetni\u0161kih in kulturnih formacij, estetskih in produkcijskih paradigem ter trenutnih plesnih skupnosti. Javni \u010das plesa artikuliramo iz prepri\u010danja, da je umetnost plesa posebna umetni\u0161ka manifestacija telesnega izro\u010dila, ki potuje med razli\u010dnimi plesnimi studii, odri in javnostmi po svetu kot veriga artikuliranih ali nakazanih telesnih izku\u0161enj in znanj. Gre za prepri\u010danje, da plesna telesa razli\u010dnih \u010dasov drug drugega vsebujejo in da njihove razli\u010dne vsebine niso izklju\u010dno materialnega, ampak tudi kulturnega zna\u010daja.<\/p>\n<p>V svojih zagovorni\u0161kih izku\u0161njah, prizadevanjih, da bi se umetnost sodobnega plesa umestila v doma\u010di kulturni sistem, smo v Republiki Sloveniji, prav tako kakor na\u0161i kolegi v nekdanjih jugoslovanskih republikah in drugod po Evropi, neprestano soo\u010dani z dejavno proizvodnjo sistemskega ob\u010dutka, da ples kot oblika umetni\u0161ke kontingentnosti in naklju\u010dnosti vznika v sedanjosti in iz nje za vedno izginja brez kakr\u0161nihkoli sledi. Umetnost plesa je tu nemara vzor\u010dni primer nekega modela do\u017eivljanja \u010dasa, ki ga francoski zgodovinar Fran\u00e7ois Hartog v svojem delu Re\u017eimi zgodovinskosti: prezentizem in izku\u0161nje \u010dasa (R\u00e9gimes d&#8217;historicit\u00e9. Pr\u00e9sentisme et exp\u00e9riences du temps, 2003) med drugim zajame v pojmu prezentizem, pri katerem se preteklost, razen v primeru, ko njena uporabnost lahko informira valuto sedanjosti, izgublja brez sledi.<\/p>\n<p>Javni \u010das plesa je kot oblika \u010dasovno sklenjene materialnosti (telesnosti) in prevodnosti na\u0161 predlog nekega pojmovanja, sorodnega vrsti teoretskih predlogov, med drugim s Hewittovim pojmom \u00bbdru\u017ebene koreografije\u00ab. Po na\u0161em prepri\u010danju je zgodovina sodobnega plesa z navzkri\u017enim \u00bbzasli\u0161evanjem\u00ab njegovih razli\u010dnih sledi (dokumentov, izku\u0161enj, notacij, rekonstrukcij itd.) bogat depo umetni\u0161kih, kulturnih in dru\u017ebenih praks, ne nazadnje pa tudi norm in izklju\u010ditev, ki se jih lahko zazna in interpretira z njihovim vnovi\u010dnim (\u010deprav nikoli docela ponovljivim) utele\u0161enjem ali prepoznanjem (izlo\u010ditvijo, dolo\u010ditvijo). V razli\u010dnih edicijah CoFestivalovih programov smo se doslej \u017ee ve\u010dkrat posvetili kak\u0161nemu od klju\u010dnih koreografskih del in estetskih paradigem plesne preteklosti.<\/p>\n<p><strong>PREDMETI PLESA ONSTRAN TEGA, KAR JE VIDETI DOBRO<\/strong><\/p>\n<p>Sonja Pregrad je svoj ogledalni solo naslovila Objekt plesa. Kuratorskemu kolektivu CoFestivala se je zazdelo, da je problem objektifikacije prostorov in \u010dlove\u0161kih teles nekaj, k \u010demur se je v letu 2025 morda smiselno vrniti, saj se je okularocentri\u010dnost, zaznavna in epistemolo\u0161ka te\u017enja, ki v zahodnih kulturah vid nadreja drugim \u010dutom, v aktualnih mednarodnih politi\u010dnih dogajanjih z mediatizacijo spremenila v glavni oro\u017earski instrument, njene posledice pa so vsem na o\u010deh. Ob tem je mogo\u010de ugotoviti, da tako v mednarodnem kakor tudi doma\u010dem kulturnem prostoru umetnost plesa \u0161e nikoli v zgodovini ni bila v tak\u0161nem obsegu podrejena valuti opti\u010dnega, tega, kar je podrejeno predvideni vizualni fascinaciji na isti na\u010din kot ohranjevalniki zaslona na na\u0161ih ra\u010dunalni\u0161kih zaslonih. Redukcija recepcije plesa na opti\u010dne podatke je bila vselej eden od poglavitnih inhibitorjev pri ume\u0161\u010danju sodobnega plesa v kulturne sisteme, saj njegova operativnost predvideva raz\u0161irjeno \u010dutilno obravnavo in zaznavo, ki presega raven opti\u010dne dobesednosti: povr\u0161ine zaslona. Opti\u010dna fascinantnost za razliko od floristi\u010dnih izdelkov ne more biti kvalitativen kriterij plesne umetnosti.<\/p>\n<p>Z leto\u0161njim programom aktualno produkcijo ponovno soo\u010damo z nekaterimi klju\u010dnimi zgodovinskimi plesnimi deli, ki jih bo na CoFestivalu Dance On Ensemble pod skupnim naslovom Izdelovanje plesov soo\u010dil s sodobnimi umetni\u0161kimi odzivi, hkrati pa jih predstavljamo skupaj s sodobnimi koreografskimi deli, ki izhajajo iz podobnega problemskega sveta. S temo \u00bbpredmeti plesa\u00ab se dotikamo proizvodnih na\u010del in umetni\u0161kih interesov sodobnega plesa, ki z razli\u010dnimi postopki svoje predmete snujejo onstran okularocentrizma.<\/p>\n<p>Na podro\u010dju sodobnega plesa, ki se je sredi dvajsetega stoletja pospe\u0161eno razvijal in spreminjal v umetni\u0161kih skupnostih Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, se je odvijal proces, v katerem sta Merce Cunningham in John Cage sku\u0161ala sodobni ples odmakniti od izraznih umetni\u0161kih te\u017eenj, v katerih so svoje slikovne, zvo\u010dne, telesno-gibalne ali jezikovne oblike dobivali nevidni in nestalni prostori nezavednih krajin umetnikovih egov ali samopripovedi, kakr\u0161ne je bilo mogo\u010de prepoznati med drugim v slikah Jacksona Pollocka. Cunningham in Cage sta se sku\u0161ala psihologiji izogniti z vrsto konstruktivisti\u010dnih in aleatori\u010dnih postopkov pri snovanju koreografij ter z egalitarizacijo umetni\u0161kih sredstev, ki so vanje vstopala.<\/p>\n<p>Objekt plesa tako nenadoma ni bila ve\u010d nujno njegova vidno komponirana oblika, razporejena po odrskem prostoru v gibalne rede, nad katerimi si je javnost skupaj s koreografi in koreografinjami delila opti\u010dni pregled, niti svojevrsten umetni\u0161ki izraz, ki je bil v tistem \u010dasu kot nemudoma prepoznaven gibalno-tehni\u010dni slog glavna valuta umetni\u0161kega dela. Objekt plesa je nenadoma postal problemski razvoj sprememb, metodi\u010dno podvr\u017een vnaprej zadanim umetni\u0161kim postopkom, s te\u017enjo, da bi nastalo kaj, \u010desar umetni\u0161ka te\u017enja s svojo zagonetno psihologijo ni zmogla na\u010drtovati. Objekt plesa je postala razstava njegovih elementarnih delov, ki jih je bilo treba preu\u010diti od blizu, jih premisliti in pretvoriti v dotlej neslutene premene. Ali postopkovno soo\u010danje umetni\u0161kih odlo\u010ditev plesalk in plesalcev, perfomerk in performerjev, ki v isti prostor in \u010das vstopajo, ne da bi jih omejevala koreografova ali koreografinjina volja. Ali antagonisti\u010dno polje umetni\u0161kih gradiv, izrazil in sredstev, ki naj bi jim bila v umetni\u0161kih delih zagotovljena enaka veljava in pomembnost in je v \u0161estdesetih letih dobila ime: koreografija ali skulptura me\u0161anih medijev. Vse te in \u0161e vrsta drugih re\u010di so sodobni ples dodobra prenovile. Ko je Ksenija Hribar leta 1999 za \u010dasopis Delo pisala kratko svetovno sodobnoplesno zgodovino v desetih nadaljevanjih, je plesno skupnost, ki je bila v ZDA in \u017ee kmalu zatem v Evropi zaposlena z eksperimenti, afirmativno poimenovala: plesni anarhisti.<\/p>\n<p>Pojem plesnega objekta je leta 2025 neprimerno bolj zapletena re\u010d kot pred desetletji, ne samo ker lahko ozna\u010duje cilj posamezne plesne prakse, ki ima svoj proizvodni in raziskovalni \u010das, poleg tega, da ga lahko razumemo kot obliko kompozicijskega, konstruktivisti\u010dnega, performativnega, teatralnega ali ve\u010dmedijskega plesnega proizvoda (ponavadi predstave), ampak ker se je \u010dlove\u0161tvo v svojem ravnanju z okolico, naravo, okoljem, prostorom, materiali in drugimi ljudmi ter bitji, ki nas obkro\u017eajo, zna\u0161lo pred temeljnimi eti\u010dnimi zagatami, povezanimi z vpra\u0161anji dru\u017ebenih in politi\u010dnih mo\u010di in polo\u017eajev, z vpra\u0161anji kvarnih in destruktivnih odnosov med samimi ljudmi in tistim, kar \u00bbpredmetimo\u00ab, kar si tako podredimo, okvirimo, ozna\u010dimo ali rabimo, tro\u0161imo, izrabljamo.","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>JAVNI \u010cAS PLESA Med programskimi pojmi in na\u010deli, ki sestavljajo kuratorske interese CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa, je tudi pojem javnega \u010dasa, s katerim sku\u0161amo pregovorno efemernost plesa videti druga\u010de. Namesto izginjajo\u010dih trenutnosti javni \u010das plesa razumemo v selitvah, prehodih, prenosih, preobra\u017eanjih in nadaljevanjih med telesi, vezmi, interesi in postopki, med razli\u010dnimi geo-kulturnimi okolji posameznih [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4937,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2711","page","type-page","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2711","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2711"}],"version-history":[{"count":24,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2711\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5097,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2711\/revisions\/5097"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4937"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2711"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}