\u010cetrtek, 30. november 2023, ob 19.00
\nLutkovno gledali\u0161\u010de Ljubljana, \u0160entjakobski oder<\/p>\n
Nem\u0161ka koreografinja Isabelle Schad je leta 2016 za\u010dela serijo portretnih solov, ki jih ustvarja za izbrane plesne umetnice. Pri\u010dujo\u010di solo ple\u0161eta hkrati Claudia Tomasi in Josephine Findeisen, s posebnimi prostorskimi, svetlobnimi in pozicijskimi razmerji pa ga komplementarno oja\u010dujeta z razli\u010dnimi kompozicijskimi postopki. Delo je vizualen in kineti\u010den prese\u017eek.
\nNa prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje so se v slikarstvu zgodili nepojmljivi razvojni preskoki, ko je industrijska proizvodnja barv trgu ponudila vnaprej pripravljene oljne barve v tubah. To je revolucionarno pospe\u0161ilo hitrost slikanja in umetniki so lahko nenavadne opti\u010dne pojave na platno ulovili v hipu. Slikarstvo je na vsakih nekaj let galerijam ponudilo revolucionarne novosti. Telo, ki je tovrstne poskuse proizvajalo, je bilo \u2013 tako kot pri umetnosti plesa \u2013 uklenjeno v stoletne disciplinske vzorce. Preteklo stoletje, v katerem je plesno telo iz svojih celic postopoma izgnalo tiso\u010dletnega hudi\u010da religioznih okovov, je proizvedlo izjemne kineti\u010dne rezultate, ustvarjalo gibalne sisteme in raz\u0161irilo plesne mo\u017enosti do neskon\u010dnosti. Specifi\u010dna telesna pismenost je v tem obdobju omogo\u010dila, da so postali zasloni teles s svojimi politi\u010dnimi in dru\u017ebenimi pomeni berljivi brez pomo\u017enih besedil. \u010clove\u0161ko telo pa se je v dvajsetem stoletju spremenilo v sredi\u0161\u010de dru\u017ebenih in politi\u010dnih bojev. Isabelle Schad se s solom, ki ga izvajata dve plesalki, vrne h kubisti\u010dnim postopkom, saj razpolo\u017eljiva anatomsko-kineti\u010dna infrastruktura, s katero koreografinja dela, omogo\u010da pregibnost in gibalno zgovornost, ki plesnemu telesu zagotavlja pomenljiv glas. V Solu za Claudio in Josephine, podnaslovljenim Telesa svetlobe, se brez nepotrebne teatralizacije odvijajo zgodbe o formalnem gibalnem diptihu, identiteti in razliki, enostavni in kompleksni ponovitvi, individualnem in kolektivnem, relacijski koreografiji, uobli\u010devanju in razobli\u010devanju. Delo Isabelle Schad je morda vzor\u010den primer plesnega dela, pred katerim sodobna plesna javnost ugotovi, da nobena formalna re\u0161itev v plesu ne more biti izklju\u010dno tekstualna, temve\u010d je vedno hkrati tudi kontekstualna gledalska naloga.<\/p>\n
Koncept in koreografija: Isabelle Schad
\nSoustvarjalke koreografije in nastop: Claudia Tomasi, Josephine Findeisen
\nGlasba in zvok: Damir \u0160imunovi\u0107
\nOblikovanje svetlobe in tehni\u010dno vodstvo: Bruno Pocheron
\nStiki z javnostmi: Elena Basteri
\nVodja produkcije: Heiko Schramm
\nProdukcija: Isabelle Schad
\nPodprto s strani: Berlin Senate Department for Culture and Europe<\/p>\n