Avstrijski kolektiv Hungry Sharks, ki sta ga ustanovila koreograf Valentin Alfery in producentka Du\u0161ana Balti\u0107, v dinami\u010dni predstavi B\u00e9ton Brut arhitekturni brutalizem postavlja ob bok urbanim oblikam uli\u010dnega plesa.<\/strong> Ideja, koncept, umetni\u0161ko vodstvo, koreografija, besedila: Valentin Alfery
\nZa razvoj razli\u010dnih urbanih oblik plesa, ki so v preteklosti razen v Franciji le redko vstopale v institucionalne kulturne sisteme, je bilo virtuozno gibanje \u010dlove\u0161kega telesa vselej medij skupnostnega veziva in \u010dlove\u0161ke komunikacije. \u010cetudi so tovrstnim kulturam v ZDA v drugi polovici dvajsetega stoletja domi\u0161ljijo razvneli predvsem postopki filmske monta\u017ee in so bile mo\u010dno informirane z na\u010dini rezov, prehodov, prelivov in prekinitev, ki so terjali posebne kineti\u010dne spoje, so afri\u0161ki, afrokaribski in afroameri\u0161ki plesi, od koder tovrstne prakse izvirajo, dolo\u010dene \u00bbkinemati\u010dne\u00ab lastnosti gibanja poznali, ne da bi jih spodbudil film. Kultura in umetnost plesnih urbanih prostorov in skupnosti je vse do zadnjih desetletij ostajala na robu kulturnih sistemov, delno zaradi svojih specifi\u010dnih funkcij delno zaradi ekskluzivnosti plesnih institucij. Nenazadnje je njen velik del nastajal na javnih ali dostopnih urbanih lokacijah, ki jim jih je zagotavljal arhitekturni funkcionalizem z razse\u017enimi ravnimi in ukrivljenimi povr\u0161inami. Kolektiv Hungry Sharks se v predstavi B\u00e9ton Brut spopade z arhitekturno vzporednico svoji plesni praksi: brutalizmom, arhitekturnim stilom in prakso, ki se je iz Velike Britanije po svetu raz\u0161irila v petdesetih letih, ko so ru\u0161evine druge svetovne vojne terjale bliskovito obnovo, ko se je uveljavila monta\u017ena gradnja in ni bilo \u010dasa za ukvarjanje s fasadami. B\u00e9ton Brut sopostavlja ples in izbrane primerke arhitekturnih objektov ter tako ustvarja asociativna polja za premislek o telesni, kineti\u010dni, prostorski in nenazadnje zgodovinski in socialni gradnji. S slednjimi kontekstualizira svojo plesno kulturo in njene gibalne dinamike, hkrati pa ka\u017ee na dejstvo, da niti arhitektura, gradbeni\u0161tvo niti ples nista brez svojih razlogov in zgodb.<\/p>\n
\nPles, raziskava giba: Elena Bartosch, Timo Bouter, Alexander Tesch, Ma\u00ebva Abdelhafid
\nZvok in kompozicija: Manuel Riegler
\nDramaturgija, asistenca koreografije: Marco Payer
\nProdukcija, umetni\u0161ko sodelovanje, glas: Du\u0161ana Balti\u0107
\nOblikovanje svetlobe: Valentin Alfery
\nKostumi in produkcija: Kreineckers (Anna & Magdalena Kreinecker)
\nAsistenca produkcije: Maira Darja Horvath, Laura Graciela Saiz, Max Rosenberger
\nFotografija: Jelena Jankovi\u0107, Kilian Kovacs
\nRezidenca in raziskava: Katharina Senk, Jacob B\u00f6rlin, Jennie-Love Navoret, Anton Schalnich, Viviane Tanzmeister, Kilian Kovacs, Michael Sellner, Max Rosenberger, Alexander Ihara Muus, Victor Petro, Timo Bouter, Alexander Tesch, Elena Bartosch, Marco Payer
\nHvala: Matthias Mollner (Entwicklung Betonschuhe), Hannes Veitlbauer (Betonmischer)
\nKoprodukcija: Kulturverein Hungry Sharks Wien, brut Wien in\/and SZENE Salzburg
\nS podporo: Mesto Duna MA7, BMK\u00d6S, Mesto Salzburg, De\u017eela Salzburg, De\u017eela Koro\u0161ka<\/p>\n