{"id":21,"date":"2013-06-03T16:56:29","date_gmt":"2013-06-03T16:56:29","guid":{"rendered":"http:\/\/cofestival.si\/cofestival-2\/?page_id=21"},"modified":"2019-11-07T10:50:36","modified_gmt":"2019-11-07T10:50:36","slug":"o-festivalu","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/cofestival.si\/2019\/o-festivalu\/","title":{"rendered":"O CoFestivalu"},"content":{"rendered":"DVA POGLEDA NA NEDOVR\u0160NI PRIHODNJIK: PROGRAM COFESTIVALA 2019<\/strong><\/p>\n

PRIHODNJE TELO SEDANJOSTI<\/strong><\/p>\n

Vpra\u0161anje prihodnosti, ki globalni \u010dlove\u0161ki skupnosti \u017ee vrsto let vzbuja ustvarjalno in domi\u0161ljijsko \u00bbblokado\u00ab, na podro\u010dju sodobnega plesa danes ni povezano s plesnimi ali koreografskimi formami, ki bi ustrezno predstavljale sedanji ali prihodnji \u010das. Zdi se, da je aktualno vpra\u0161anje prihodnosti, kaj lahko ples naredi, kako lahko ravna s telesi, \u010de so zaradi zgodovinskega trenutka, v katerem \u017eivimo, zaznamovana s fundamentalnim primanjkljajem svojih \u010dasovnosti? Zdi se, da je v globalni prihodnosti eno temeljnih vpra\u0161anj sodobnega plesa, njegovih odrevenelih in profanih ali do kraja atletskih in gibkih teles, kako jim zagotoviti dostop do resni\u010dne sedanjosti, saj si iz prihodnosti ves \u010das jemljejo nepregledne in neodpla\u010dljive (telesne in druge) kredite. Premika jih gorivo negotove in iz\u010drpane prihodnosti. Kako dostopati do tistega, kar je telesom vselej razpolo\u017eljivo, kar jih v resnici vselej tvori, \u010de je \u010dasovnost njihovega delovanja brezkrajno na\u010drtovanje, neskon\u010dna anticipacija prihodnosti? Kako na\u0161im obstoje\u010dim, dinami\u010dnim, razgrajajo\u010dim in podivjanim afektom, ki s svojo osamosvojeno zverinskostjo nakazujejo na\u0161 obstoj, priskrbeti kos \u010dlove\u0161kega telesa, kos sedanjosti, kos \u010dlove\u0161ke vezi: kos (ne)stabilne materialnosti? Ali ni resni\u010dna zagata na\u0161e prihodnosti skrita v dejstvu, da nam je izmed vsega dale\u010d najbolj nedostopna, nepregledna, nejasna in zamegljena \u2013 na\u0161a brezte\u017ena in breztelesna sedanjost? Sedanjost pretvorjena v sledi, skrita sporo\u010dila ali arhiv bodo\u010dih izku\u0161enj. Kako lahko tvorimo solidno samopripoved, \u010de nismo ni\u010d drugega, kakor dopisovanje z bodo\u010dimi nami, telo, odlo\u017eeno v prihodnost za nedolo\u010den \u010das?<\/p>\n

Dve izbrani filmski referenci sta nemara primerni za razmi\u0161ljanje o spremenjeni \u010dasovnosti in nedostopni sedanjosti. Dva filma iz dveh diametralnih obdobij. V filmu Memento<\/em>(2000) angle\u0161kega re\u017eiserja Christopherja Nolana osrednji junak zaradi izgube kratkoro\u010dnega spomina, ki ga je povzro\u010dila travma, dokumentira svojo sedanjost in hkrati manipulira prihodnost, saj ve, da v svojem amnezi\u010dnem \u010dasu ne bo zmogel lo\u010diti resnice od la\u017ei. Primer se zdi ustrezna metafora za razumevanje sedanjega trenutka. Skoraj petintrideset let pred tem je Michelangelo Antonioni svoj kratki britanski filmski cikel sklenil z antologijskim filmom Pove\u010dava <\/em>(Blow Up<\/em>, 1966), v katerem osrednje mesto zavzema sekvenca, kjer mora fotograf Thomas (David Hemmings) svoj foto plen, ki ga je posnel v enem izmed londonskih parkov, analiti\u010dno urediti v zmontirano zaporedje, da bi lahko razvozlal, kaj je sploh posnel, da bi se dokopal do predmeta svoje fotografije. Njegova navzo\u010dnost mu na prvi pogled niti malo ni razvidna. V obeh filmih osrednji mesti zavzemata fotografiji \u010dlove\u0161kih teles, natan\u010dneje: trupel. Dveh sledi \u017eivljenja, ki sta se izgubili v nerazvidnosti \u010dasa.<\/p>\n

Program CoFestivala 2019 ima nekaj prese\u010di\u0161\u010d, povezanih s primankljaji \u010dasovnosti, koreografije pa jim zagotavljajo materialne sledi: analiti\u010dno \u00bbmonta\u017eo\u00ab ali koreografske postopke, da bi se v njih pojavila trupla, telesa ali dogodki. Ni\u010d drugega kot stvarnost v koreografskih pove\u010davah. Negotove ali prehodne telesne navzo\u010dnosti. Telesne sledi. Razvidne oblike afektov v \u010dasovnih vakuumih. Telesni in tehnolo\u0161ki spodrsljaji, napake ali motnje kot arheolo\u0161ko gradivo razpadlih subjektivitet in njihovih preteklih materialnosti. Vzvratne samopripovedi, ki razpadajo v gibalne, zvo\u010dne in prostorske elementarnosti. Zvo\u010dna, svetlobna in ne nazadnje \u010dlove\u0161ka telesa, ki se izpostavljajo koreografskim mo\u017enostim dejavne, budne in odzivne trenutnosti, v kateri sedanjosti zagotavljajo minimalno stopnjo razvidnosti. Zdi se, da prav vsako od del s primankljaji \u010dasovnosti ravna kot s svojo specifi\u010dno obliko spominjanja, spominjanja ne\u010desa, \u010desar se ni lahko spomniti.<\/p>\n

PRIHODNOSTI: RAZMISLEKI O MO\u017dNEM V PLESNOKOREOGRAFSKEM DELU<\/strong><\/p>\n

Prihodnost je negotova in nezagotovljena. Ponuja se kot odprto polje neskon\u010dnih mo\u017enosti, \u0161tevilnih in raznolikih prihodnosti. V vsako sedanjost se torej vpisuje pluralnost prihodnosti. Aktualizacija je izraz redukcije mo\u017enih prihodnosti. Odvisna je predvsem od intenzivnosti in mo\u010di sil udejanjanja mo\u017enega, prihodnjega v sedanjost. Soodvisna je od projekcij kot fiktivnih podob kolektivnega telesa in postopanj v smer njihove mo\u017ene aktualizacije.<\/p>\n

Utopi\u010dne zamisli intenzivno nadome\u0161\u010dajo distopi\u010dni scenariji prihodnosti, domi\u0161ljijo in delovanje kolektivnih teles pa podatkovne baze in umetna inteligenca. Kot pravi Franco Berardi Bifo v knjigi Razpolo\u017eljivost prihodnosti: Doba nemo\u010di in obzorje mo\u017enega<\/em>(Futurability: The Age Of Impotence and the Horizon of Possibility,<\/em>2017): \u00bbMedsebojni vpliv med masovnimi podatki in umetno inteligenco si prizadeva umestiti avtomatizme v dru\u017ebeni jezik, na ta na\u010din vznikne stra\u0161na (ali pa pomirjujo\u010da?) perspektiva: prihodnost ni ve\u010d razpon mo\u017enosti, temve\u010d logi\u010den in neizbe\u017een niz stanj sveta.\u00ab<\/a>\u00a0 Imunizacija, tipizacija, standardizacija in avtomatizacija so temeljni razlogi za vse bolj skope, vse bolj o\u010ditne in pri\u010dakovane scenarije prihodnosti. Da bi se mo\u017ene oblike prihodnosti pomno\u017eile, potrebujemo domi\u0161ljijo, obujene medsebojne vezi kolektivnega telesa in mo\u010d za uresni\u010devanje ustvarjenih scenarijev.<\/p>\n

Prav zato v zamejenih oto\u010dkih navidezne svobode mi\u0161ljenja in delovanja bodisi v teoretskih besedilih ali umetni\u0161kih praksah, postaja (tudi) tema prihodnosti vse bolj prisotna. Plesna umetnost pri tem ni izjema. Tako na ravni teorije kot prakse se mno\u017eijo strategije in metodologije za razvijanje ob\u010dutka skupnosti, za bele\u017eenje in ustvarjanje formatov, ki bi to omogo\u010dali itd. Povedano druga\u010de, ustvarjalci intenzivno bele\u017eijo polja, strategije in razvijajo metodologije, ki bi omogo\u010dile druga\u010dno aktualizacijo prihodnosti, kot si jo predstavljamo. Pri tem je vsekakor pomembna tudi obilica tveganja, zaupanja v vznik nepri\u010dakovanih u\u010dinkov, povezav in potencialnosti, ki se skrivajo v neartikulirani slutnji in se izvijajo iz poznanega. S slednjim smo vsaj deloma pristopili h kuriranju leto\u0161njega festivala.<\/p>\n

Negotovost in nezagotovljenost prihodnosti smo zajezdili kar z dvema predstavama: otvoritveno in sklepno. Kljub temu da sta se obe predstavi \u017ee uobli\u010dili, je bilo za nas pomembno prav sprejeto tveganje. Z omenjeno gesto smo uresni\u010dili princip praznega prostora Nomad Dance Academy, kar nam je vselej vznemirljivo. \u010cetudi smo v preteklih letih tovrstno proceduralnost prakticirali s premierami svojih koprodukcij, so bile te vtkane v manj izrazita festivalska mesta. Otvoritev in sklep pa \u0161e izraziteje ozna\u010dujeta leto\u0161njo programsko usmeritev. Sklepna predstava Motnja<\/em>je tudi prva mednarodna CoFestivalska koprodukcija. Je izraz podpore plesnemu virtuozu Samuelu Lefeuvru pri nadaljevanju njegove koreografske poti.<\/p>\n

Tudi leto\u0161nja izdaja CoFestivala razpira umetni\u0161ke forme in pristope, ki jih programska ekipa prepoznava kot potentne oblike v mi\u0161ljenju in delovanju pri soustvarjanju plesne prihodnosti.<\/p>\n

Pomemben del prihodnosti sestavlja tudi preteklost, njeno obujanje, aktualiziranje in preigravanje. Ne le zato, da bi preteklost, ki se vpisuje v sedanjost in prihodnost, prepoznali, \u010de \u017ee ne nujno tudi razumeli, vra\u010danje v preteklost je, kot meni Andr\u00e9 Lepecki, kronopoliti\u010dni in eti\u010dni akt vrnitve z refleksijo. Hkrati je tudi esencialna gesta upora proti neoliberalnemu pogonu, ki preteklost razume nazadnja\u0161ko, infantilno in izraz naivne nostalgi\u010dnosti. Kot smo pokazali s \u0161tevilnimi preteklimi izdajami in tudi s svojim arhivskim po\u010detjem, se zoperstavljamo tak\u0161nemu pogledu.<\/p>\n

Z izborom dveh koreografskih del, ki \u010drpata iz preteklosti, dokazujemo relevantnost tovrstnega po\u010detja. Predstavam dodajamo izjemen filmski material (dva filma posve\u010dena Deborah Hay in \u0161e popolnoma sve\u017e dokumentarni film posve\u010den Merceu Cunninghamu) in predavanje, ki obudi tudi histori\u010dne ikone slovenskega sodobnega plesa. Otvoritvena predstava Ujemanje<\/em>, izjemne ameri\u0161ke koreografinje Deborah Hay, je prenos partiture istoimenskega odprtega dela iz leta 2004, zasnovanega za \u0161tiri plesalke in plesalce, na plesalke in plesalce baleta Cullberg. Povsem druga\u010de se v preteklost zagrize flamski koreograf Michiel Vandevelde. \u017de v izhodi\u0161\u010du ustvarjalnega procesa za predstavoKonci svetov<\/em>vpra\u0161anje o preteklosti nave\u017ee na njeno interpretacijsko mesto v sedanjosti in prihodnosti. Spekulativnost in potencialnost napa\u010dne interpretacije vzame kot metodolo\u0161ko orodje, ki preteklost \u0161e dodatno razpre s premestitvijo v oddaljeno prihodnost, iz katere spregovori o sodobnoplesni zgodovini 20. stoletja in njeni relaciji do (dru\u017ebeno-politi\u010dnih) ideologij.<\/p>\n

Vandeveldovo podobo oddaljene distopi\u010dne prihodnosti z replikanti Jefta van Dienther z Analizo v temnem polju<\/em>pripelje bli\u017ee na\u0161i sedanjosti. Zato jo je mogo\u010de brati tudi kot svojevrsten epilog Koncev sveta<\/em>, v katerem homo sapiens \u0161e \u017eivi v so\u017eitju s posthumanim svetom.<\/p>\n

Ne glede na to, ali so ustvarjene podobe prihodnosti utopi\u010dne ali distopi\u010dne, so vselej in zgolj le projekcije. Oba navedena primera razkrivata, da ne korakata v prihodnost, temve\u010d se dejansko izrekata o sedanjosti. Prav zato nas prekrivanje njunega imaginarija ne preseneti, ampak nam je vsem doma\u010d. Razplasten v referen\u010dnem gradivu literarne in filmske znanstvene fantastike vznika v \u0161tevilnih in raznoterih pojavnostih.<\/p>\n

Podoba prihodnosti kot posthumanega sveta \u0161e zdale\u010d ni edina in prevladujo\u010da usmeritev raziskav plesnokoreografskih del. Pogosto je namre\u010d ta mnogo bolj ‘telesna’ in \u010dlove\u0161ka, \u010detudi morebiti oku\u017eena z raznoraznimi stroji, kot na primer v predstavi Doris Uhlich in Michaela Turinskega Rejvma\u0161ina.<\/em>Namesto distopi\u010dnega pogleda v prihodnost se avtorja osredoto\u010dita na njihove pozitivne vidike; mo\u010d in opolnomo\u010denje telesnih hendikepov ter u\u010dinek zvo\u010dnih vibracij na razli\u010dna telesa. Rejvma\u0161ina<\/em>ponuja zanimiv izhodi\u0161\u010dni premislek o morfologijah telesa v \u010dasu, ko stroji niso zgolj in samo zunanji podalj\u0161ki teles, temve\u010d njihov integralni notranji sestav. \u017divimo namre\u010d v \u010dasu, ko se \u00bb[t]elesa in um ne morejo ve\u010d izra\u017eati in povezovati brez tehni\u010dne podpore biostrojev.\u00ab<\/a><\/p>\n

Nasprotje Bifovi tezi, ki jo na ravni opazovanja vedenjskih vzorcev sicer sprejmemo, te\u017eko potrdimo z vidiki plesnih umetnosti, predvsem \u017ee v ve\u010d desetletij prisotnih improvizacijskih ve\u0161\u010din v odprtih formah umetni\u0161kega dela. Odprte forme oziroma odprto delo, ki nastane kot oblika kritike poblagovljenja ostaja \u0161e vedno potentna praksa. Tudi in predvsem zato, ker razpre bli\u017eino in zvezanost trenutnega in prihajajo\u010dega s procesom aktualizacije. Andreja Rauch Podrzavnik,Jurij Konjar, Jaka \u0160imenc in Bla\u017e Celarec v predstavi s spremenljivim naslovom glede na dan in uro izvedbe, s strategijami naklju\u010dne produkcije in kombinatorike razli\u010dnih izvedbenih tekstov (glasba, gib, svetlobna\/vizualna podoba) razpirajo strukturo procesualnosti izvedbene situacije. Prav ta forma pa je tudi tista, ki razpira pomen ob\u010dutljivosti in odzivnosti na drugega. Ta zares deluje \u0161ele v konstelacijah posameznikov z izjemno kilometrino in senzibilnostjo. Ponedeljek ob devetih<\/em>se nedvoumno vselej uspe\u0161no aktualizira.<\/p>\n

Svojevrstne oblike odprtega dela v produkcijski obliki s kontinuiranim ustvarjanjem \u017ee vse od leta 2013 naslavlja tehnoburleska Tatovi podob<\/em>. Ekipa vrhunskih slovenskih ustvarjalcev s pikrostjo jemlje podobe dru\u017ebene normativnosti in jih preobra\u017ea v humorne umetni\u0161ke to\u010dke. Kot zapi\u0161ejo: \u00bbTehnoburleska s fizi\u010dnimi in \u010dustvenimi telesi spreminja programsko kodo v dru\u017ebi, ki kon\u010dno dopu\u0161\u010da odprto \u0161ifriranje lastnih omejenih neumnosti.\u00ab Z razgaljanjem in raztezanjem nam tako ponujajo pomembno metodologijo osvobajanja iz okovov dru\u017ebenih jarmov, kar ni aktualno zgolj za sedanjost, temve\u010d je lahko tudi motor oblikovanja prihodnosti. Tudi Dar\u00edo Barreto Damas in Aleksandar Georgievse v Mese\u010dini <\/em>poigravata in gneteta poznane podobe. A v njunem delu v sredi\u0161\u010de stopaigra spajanja (navideznih) nasprotij referen\u010dnega zgodovinskega materiala iz razli\u010dnih medijev in \u017eanrov. Svojevrstne estetske kviringe tako ponudita kot potentno metodologijo ustvarjanja za prihodnost.<\/p>\n

Pregibanje, raztezanje in rekombiniranje referenc so tudi metodolo\u0161ki prijemi Jamesa Batchelorja, ki v Hiperprostoru<\/em>rekonfigurira merilne sisteme sodobne kozmologije za skulpturacijo lastnega telesa.Pogled z izbranim gibalnim jezikom popelje gledalca na opazovanje neobi\u010dajne telesne navzo\u010dnosti. Ustvari se ob\u010dutek opazovanja telesa skozi pove\u010davo. Podobno, \u010deprav z druga\u010dnim koreografskim pristopom, vrsto razvidnosti telesa v in do objektov in prostora (fizi\u010dnega, svetlobnega in zvo\u010dnega) ustvarita tudi Darko Dragi\u010devi\u0107 in Martin Sonderkamp. Dekonstruiranja subjekta, ki se z jezikom\/zgodbami utele\u0161a\/konstituira na razli\u010dne na\u010dine vpredstaviNosilec zvoka<\/em>, se lotita z razstavljanjem in kombiniranjem njegovih posami\u010dnih delov: giba, zvoka in korporealnosti. Za razliko od Batchelorja, ki makrokozmos preslikava na mikrokozmos, da bi nas opomnil na njuno medsebojno povezanost in bli\u017eino, pa razstavljanje, izolacija ter svoje vrstne ‘pove\u010dave’ telesa Dragi\u010devi\u0107u in Sonderkampu slu\u017eijo kot odmik od nara\u0161\u010dajo\u010de splo\u0161\u010denosti dojemanja na\u0161e bivanjskosti.<\/p>\n

Upor proti usmerjenim pogledom, standardiziranim in avtomatiziranim oblikam bivanja, \u0161tevilni umetniki naslovijo z neuspehom, napakami, spodrsljaji, motnjami. Ustvarjalci jih uporabljajo na raznolike na\u010dine: kot osrednje postopke koreografiranja, procedure za ustvarjanje koreografskih materialov, kot vsebinske zaslombe pri strategijah preme\u0161\u010danja itd. Tako skorajda ni mogo\u010de spregledati del, ki se ne bi z njimi poigrale in jih naslovile. Neuspeh kot praksa\u00a0<\/em>Darka Dragi\u010devi\u0107a je eksemplari\u010dno delo, saj postavi neuspeh v sredi\u0161\u010de umetni\u0161kega ustvarjanja. Njegovo potencialnost bomo odkrivali v prostorskih intervencijah Dragane Krti\u0107, Nine Me\u0161ko, Radharane Perna\u010di\u010d, Ajde Tomazin, Katje Legin, Mateje Bu\u010dar in Maje Kalafati\u010d. Tudi Florencia Demestri in Samuel Lefeuvre vzameta motnjo kot sredi\u0161\u010dno os novega plesnokoreografskega dela, medtem ko Michiel Vandevelde orisuje plesno zgodovino kot obliko metodolo\u0161kega spodrsljaja. Vsekakor so neuspeh, napake, spodrsljaji in motnje neizbe\u017eno vtkane tudi v druge predstave in kot take lokus, s katerim se ustvarjalci vse bolj zavestno poigravajo v svojih raznolikih delih. Dovoliti si spodrsljaj in zate\u010di se v tveganje z ne(po)znanim je bilo in ostaja gonilo sodobnega plesa. Vsaj delno pa ga je potrebno prenesti tudi v na\u0161e vsakdanje \u017eivljenje.<\/p>\n

V \u017eelji, da bo leto\u0161nja izdaja odprla \u010dim ve\u010d domi\u0161ljije!<\/p>\n

Ekipa CoFestivala<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

<\/a>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

DVA POGLEDA NA NEDOVR\u0160NI PRIHODNJIK: PROGRAM COFESTIVALA 2019 PRIHODNJE TELO SEDANJOSTI Vpra\u0161anje prihodnosti, ki globalni \u010dlove\u0161ki skupnosti \u017ee vrsto let vzbuja ustvarjalno in domi\u0161ljijsko \u00bbblokado\u00ab, na podro\u010dju sodobnega plesa danes ni povezano s plesnimi ali koreografskimi formami, ki bi ustrezno predstavljale sedanji ali prihodnji \u010das. Zdi se, da je aktualno vpra\u0161anje prihodnosti, kaj lahko ples […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":4,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-21","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2019\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2019\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2019\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2019\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2019\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=21"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/cofestival.si\/2019\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/cofestival.si\/2019\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=21"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}